4. 6. 2009 | Mladina 22 | Uvodnik
Ujetnik lastne morale
Na prvi pogled je absurdno. Potem ko so predsednik stranke Zares Gregor Golobič, podjetje Ultra in NLB že dokazali, da so jim skoraj en teden podtikali podatek za podatkom, jih prikazovali kot tajkune, lopove in lažnivce, ko je zgodba že popolnoma razpadla, je prišlo »veliko« razkritje: da je Golobič v času pred volitvami javnosti zamolčal, da je eden od solastnikov Ultre. Tovrstno razkritje, sploh glede na dejstvo, da je Golobič to lastnino prijavil protikorupcijski komisiji, bi za večino politikov pomenilo enodnevno težavo. Zakonsko je izpolnil vse pogoje, ker ni hotel, da bi Ultra postala predmet predvolilnega boja leta 2004, o svojem deležu pa zato ni govoril ...
In vendar se je Golobič sam nemudoma zapletel, najprej poskusil dokazati razliko med delnico in deležem (vsebinsko gre pač za lastnino), izpostavljal, da gre za delež v nedelujočem podjetju na Nizozemskem (pri čemer pa je nanj prenesen pomemben delež same Ultre), nato pa sklical tiskovno konferenco, na kateri je svoje ravnanje obžaloval, se javno opravičil in napovedal, da bo razmislil o tem, da zapusti politiko.
V državi, v kateri je minister lagal o svojem državljanstvu (Andrej Bajuk), v kateri so se v kabinetu bivšega predsednika vlade dogovorili o nespodobnih menjavah delnice za vpliv na uredniško politiko Dela, kjer je aktualni finančni minister podpisal nespodobno pogodbo o svetovanju, kjer smo bili priča ne drobnim krajam, ampak odvažanju denarja s karjolo, kjer smo z drugimi besedami vajeni neprimerno večjih in hujših laži, zlorab, je zgodba o Golobičevem solastništvu zasebnega podjetja, ne kakšnega sprivatiziranega, ampak popolnoma zasebnega, zakonsko polno pokritega in urejenega, dobila ogromno dimenzijo, Golobič pa je tudi sam zelo močno odreagiral. Večina politikov sploh ne bi reagirala, počakali bi, da medijski vihar mine. Povedano s primerom - ministrom prejšnje vlade smo z Mladine pred letom dni postavili zelo preprosto vprašanje: Kje in kakšne solastniške deleže imate? Več kot polovica jih sploh ni odgovorila! Zakaj je torej ta zgodba tako drugačna?
Osrednja točka Golobičeve politične vrnitve je bila nova politika, v resnici nova politična morala. In nobenega dvoma ni, da je tudi ta zaveza o novi morali tista, ki je Zares kot komaj nastalo stranko v nekaj mesecih postavila na tretje mesto na slovenskem političnem zemljevidu. Zares je tudi v vladi postavljala standarde, ki jih druge politične stranke brez javnega vztrajanja Golobiča in Lahovnika nikoli ne bi sprejele. Ne nazadnje je Zares tista stranka, ki je javno izpostavila kreditiranje tajkunov, imenovanje Draška Veselinoviča, kadrovanje v državnih podjetjih. Z drugimi besedami: za slovenski politični prostor sila nenavadno, a Zares je nadaljevala prav tam, kjer je ob ustanovitvi začela. Seveda je v političnem prostoru, kjer je veliko »lačnih ust«, ki imajo občutek, da so si prislužile v preteklosti svoj delež »plena«, to povzročilo veliko negodovanja. O opoziciji, pri tem mislimo na SDS, pri tem ne gre izgubljati besed: nihče ni za Janšo in njegove kompanjone (ta izraz uporabljamo namenoma, pač glede na njihovo izkazano razumevanje države) tako iritirajoč kot ravno Golobič in drugi vidni predstavniki stranke Zares.
Morda je bila Golobičeva odločitev, da pred volitvami ne razkrije lastništva v Ultri, racionalna - nobenega dvoma ni, da bi bila to ena izmed najbolj izpostavljenih točk v volilni kampanji in da bi to lastništvo poudarjali vsi njegovi nasprotniki in sopotniki. A kljub temu je bila v elementarnem nasprotju z moralo, ki jo je s svojo stranko želel in jo še želi vzpostaviti. Kdor postavlja visoke standarde, in Zares jih je postavila res visoko, je pač prvi zavezan, da se jih drži. Zato je tudi Golobičeva reakcija - izrečena skozi stavek, da bo razmislil o odhodu iz politike - logična, pa čeprav znotraj slovenske politike popolnoma iracionalna in nikoli videna. A sam sebi je postavil takšna pravila.
Čeprav: bilo bi smešno, da bi politični prostor zapustil nekdo zato, ker se drži lastnih visokih načel, politični prostor pa s tem še bolj prepustil tistim, katerih standardi so veliko nižji in ki se jim na primer na vprašanje o lastništvu ne zdi vredno niti odgovoriti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.