8. 4. 2010 | Mladina 14 | Politika
Čas za komisijo resnice
Bo zgodovinska dejstva izbrisa ugotavljala regijska komisija resnice?
Zadnje besede o izbrisu ne bo dala ne Kresalova in ne Grims, pač pa civilna družba.
© Borut Krajnc
»Prakse iz tujine kažejo, da je spravo in celjenje globokih ran in razkola v družbi najlažje zagotoviti prek t. i. truth comissions, komisij, ki se ne ukvarjajo s tem, da bi koga kaznovale, ampak poskušajo priti do zgodovinske resnice. Gre za predlog, o katerem bi veljalo premisliti. Če pa sem realen, dvomim, da Slovenija to zmore. Mogoče čez nekaj let ...« Tako je pred kakim letom o najboljšem in najširše sprejemljivem načinu iskanja dokončnega odgovora na vprašanje izbrisa razmišljal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve mag. Goran Klemenčič. Domača »komisija resnice«, ki bi se ukvarjala z izbrisom, predlaga pa jo Amnesty international Slovenije, se zdi res še daleč. Prihaja pa zato v Slovenijo REKOM - transdržavna iniciativa nevladnega sektorja držav naslednic nekdanje SFRJ za oblikovanje Regionalne komisije za dokumentacijo vojnih zločinov in etnično motiviranih kršitev človekovih pravic.
Končni namen pobude oziroma koalicije za REKOM je vzpostavitev neodvisnega organa, ki bi mu mandat podelile države naslednice nekdanje SFRJ in bi odigral vlogo nekakšne komisije resnice za to območje za zadnje desetletje prejšnjega stoletja. Gre za v svetu večkrat preizkušen način ugotavljanja dejstev, povezanih z množičnimi kršitvami človekovih pravic, ki ga države navadno niso sposobne po ustaljenih pravnih poteh in prek državnih organov. Glede vojnih zločinov v drugih državah nekdanje Jugoslavije in glede izbrisa v Sloveniji je recimo že zdaj jasno, da sodstvo v nobeni izmed držav ne bo zmoglo procesirati vseh zadev. Kaj šele dati odgovore na nekatera druga, kazenskopravno nerelevantna, a bistvena vprašanja. V Sloveniji naj bi se komisija ukvarjala predvsem z vprašanjem izbrisa. Režiser Dimitar Anakiev, ki je, poleg Mirovnega inštituta in Civilne iniciative izbrisanih, kot fizična oseba član REKOM-a, v tej pobudi vidi predvsem priložnost za »drugačno atmosfero, drugačno družbeno ozračje od tistega, ki ga že vse od izbrisa ohranjajo odgovorni za izbris in s tem onemogočajo družbeno katarzo. REKOM za izbrisane pomeni možnost, da dobijo status žrtve. Izbrisani so namreč edina skupina ljudi v državah nekdanje Jugoslavije, ki je še vedno v vojni. To je sicer vojna majhne intenzivnosti, a o izbrisanih lahko vsak še vedno reče vse, kar mu pač ustreza v političnem kontekstu. Tudi to, da mora vsak posamezni izbrisani tožiti državo, je zgolj nadaljevanje te vojne, saj se posamezniku po dvajsetih letih popolne devastacije ponuja možnost, da gre na sodišče in še nadaljnjih 10 let bije sodno vojno proti državi.«
Organizacijo več konferenc oziroma konzultacij v okviru REKOM-a, ki naj bi še letos potekale tudi v Sloveniji, skupaj z vodilnima protagonistoma REKOM-a, to sta organizacija Documenta iz Zagreba in Fond za humanitarno pravo iz Beograda, načrtuje Mirovni inštitut. »Koalicijo razumemo kot pomemben prispevek civilne družbe k soočanju s preteklostjo in kot poskus vzpostavljanja temeljev za širšo stabilnost in dolgoročen mir v regiji nekdanje Jugoslavije. Gre za edinstveno pobudo - vse dosedanje takšne komisije so bile zvečine znotrajdržavne, ne pa regionalne in niso jih spodbudile nevladne organizacije, ki bi med seboj neposredno čezmejno sodelovale,« pojasnjuje dr. Vlasta Jalušič. Kar se tiče Slovenije, Mirovni inštitut seveda podpira uvrstitev problematike izbrisa na dnevni red koalicije za REKOM, saj gre za vprašanje, ki je »neposredno povezano s samimi temelji konflikta, vojne in s posledicami razpada Jugoslavije, hkrati pa nedvomno sodi v kontekst hudih kršitev človekovih pravic, ki jih koalicija obravnava«.
REKOM sicer deluje s podporo Evropske komisije, finančno pa ga podpirajo ZDA in tudi nekatere države članice EU. Dosedanjih konferenc REKOM-a po državah nekdanje Jugoslavije so se med drugim udeležili nekdanji in sedanji predsednik Republike Hrvaške, Stjepan Mesić in Ivo Josipović, predsednik Kosova Fatmir Sejdiu, hrvaška premierka Jadranka Kosor, predsednik skupščine Srbije Oliver Dulić, predsednik skupščine Črne gore Ranko Krivokapić in nekdanja glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte. V slovenski vladi, ki se bo slej ko prej morala ukvarjati s tem projektom in bo čez čas verjetno prisiljena obravnavati izsledke REKOM-a, so nas zgolj preusmerili na ministrstvo za notranje zadeve. Tam pojasnjujejo, da so jih z aktivnostmi projekta REKOM okvirno seznanile nekatere slovenske nevladne organizacije. Uradnega stika s predstavniki REKOM-a še ni bilo, vedo pa, »da se pripravlja konferenca v Sloveniji, in smo dogovorjeni, da bodo nanjo povabljeni tudi predstavniki MNZ«. Na ministrstvu še zagotavljajo, da podpirajo aktivnosti, ki se nanašajo na varovanje človekovih pravic, in glede teh vprašanj redno sodelujejo z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s to tematiko. Na ministrstvu torej po svoje obljubljajo, da mednarodni komisiji, ki se bo ukvarjala z resnico o vprašanju izbrisa, slovenske oblasti vsaj v tem mandatu ne bodo delale težav.
V organizaciji Amnesty international Slovenije, ki je pred leti že predlagala ustanovitev komisije resnice za vprašanje izbrisa, menijo, da bi neodvisno preiskavo izbrisa, med katero naj bi temeljito preiskali okoliščine, ki so vodile do izbrisa, ter posledice tega, morale zagotoviti slovenske oblasti. Komisija bi morala zbrati informacije in podatke o ljudeh, ki jih je izbris prizadel, ter pregledati in analizirati, kako je izbris vplival na človekove pravice izbrisanih posameznikov. »To je potrebno za popolno razumevanje izbrisa - to pa se lahko doseže samo z neodvisno, nepristransko in nepolitično/nadpolitično preiskavo. Po uvodnih razmišljanjih je za dosego tega cilja še najprimernejša možnost, da država ustanovi uradno komisijo resnice.« Taka uradna in nepristranska preiskava bi po njihovem mnenju ob primerni izvedbi osvetlila izbris z vseh plati in ponudila neovrgljivo resnico o okoliščinah tega dejanja. Kar pa se tiče REKOM-a, so v organizaciji Amnesty international Slovenija po besedah vodje projektov Blaža Kovača zadovoljni, »da tuja civilna družba prevzema temo izbrisa v svoj okvir in, kot vse kaže, vključuje tudi nekatere od slovenskih organizacij izbrisanih. Upamo, da bo to novo opozorilo slovenskim oblastem, da mednarodna skupnost skrbno spremlja položaj človekovih pravic v naši državi, zato naj ga oblasti vzamejo resno.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.