Jure Trampuš

 |  Mladina 42  |  Politika

Dogodek v Murglah

Gradnja hiše, letalske vozovnice in moralistična panika v svetu brez pravih dokazov

Obnovljena hiša Simone Dimic

Obnovljena hiša Simone Dimic
© leon vidic/delo

V drugi polovici osemdesetih let je Jugoslavijo pretresala gradbena afera. Tedanji zvezni sekretar za obrambo admiral Branko Mamula si je v Opatiji dal zgraditi vilo. Gradili so mu jo vojaki Jugoslovanske ljudske armade. Mladina je poročala o gradnji vile in o tem, kako Jugoslavija prodaja orožje Etiopiji. Izšel je članek Mamula go home, Mladina je bila zaplenjena, admiral je odstopil, vila pa je doživela nesrečno usodo. Prevzela jo je hrvaška država, upokojeni vojak pa se še danes po sodiščih bori za vrnitev lastniškega deleža. Tudi danes je v Sloveniji v središču javnega zanimanja gradnja, pravzaprav obnova hiše v Murglah. Visoka državna uradnica, šefica kabineta predsednika vlade Simona Dimic, z zunajzakonskim partnerjem obnavlja družinsko hišo v Murglah. Obnova, domnevno vredna 350.000 evrov, je vsebovala gradnjo manjšega bazena in druga gradbena dela. A med Mamulo in Dimičevo je velika razlika. Upokojeni admiral je gradil na stroške države, z naborniki ljudske armade, Dimičeva naj bi obnovo plača iz lastnega žepa, dela naj bi bila narejena po pogodbi in računi plačani.
Informacije, ki jih je v javnost poslala TV Slovenija, so bile drugačne. Temeljni očitek Dimičevi je, da naj bi pri rekonstrukciji hiše sodelovali delavci propadlega Vegrada, del materiala, vgrajenega v hišo, pa naj bi prepeljali iz gradbišča Celovških dvorov. Dimičeva je tovrstne navedbe zanikala, razkrila pa je tudi pogodbo s podjetjem GP Keras, d. o. o., »o prenovi stanovanjske hiše«. Verodostojnost pogodbe je potrdil Sabuhadin Keranović, direktor omenjenega podjetja.
Dimičeva pravi, da je bilo z obnovo hiše vse v okviru zakonskih obveznosti. »Vsi računi za opravljena dela so bili izstavljeni in plačani, obnavljali smo 33 let staro hišo.« A vseh podrobnosti kljub vprašanjem šefica kabineta ni želela pojasniti. Ni recimo povedala, ali so za rekonstrukcijo pridobili gradbeno dovoljenje in ali je bilo, glede na obseg del, to potrebno. Po trditvah neimenovanega Vegradovega delavca naj bi bila rekonstrukcija sicer zelo obsežna. Dimičeva prav tako ni povedala ničesar o gradbeni tabli, o tem, kako je dobila posojilo, ali je bila pri banki zaradi svoje vplivne službe neupravičeno privilegirana. Prav tako ni Dimičeva želela pojasnjevati svoje povezave s propadlim Vegradom, ki naj bi sodeloval pri obnovi hiše. »Ker so vsa vaša nadaljnja vprašanja povezana z gradbenim podjetjem Vegrad, jih smatram za nerelevantna,« je zapisala.
Kdo torej laže? Vegradovi delavci ali Simona Dimic? Morda nobeden. Veliko del se v gradbeništvu opravi tako, da naročniki ne vedo, kako so dela potekala. Lahko so delavci iz Celovških dvorov v Murglah delali popoldne, zunaj delovnega časa, na črno, šef jih je plačal na roko, naročniku so izstavili račun. Lahko je bil del materiala na gradbišče v Murglah resnično pripeljan od drugod, pesek, beton, električni kabli ... Naročnik del velikokrat sploh ne ve, kdo so pravi lastniki strojev, čigava barva je na steni, še več, včasih tudi ne, katero podjetje plačuje delavce. Velikokrat tega ne vedo niti delavci sami. A ta dejstva Simone Dimic ne odvezujejo odgovornosti. Če na upravni enoti ni prijavila svojih del, ki bi jih morala, če za vsa izvedena dela nima ustreznih računov, če je izvedbo, ona ali pa njen partner, plačevala na roko, mora zapustiti uradniško funkcijo. Predsednik vlade, katerega kabinet vodi, velikokrat govori o pravni državi, preganjanju dela na črno, o spoštovanju zakonov.
Ducat kart
Vendar hiša ni edini problem Simone Dimic. Njen zunajzakonski partner, podjetnik Roman Horvat, je med drugim solastnik turistične agencije Escape. Agencija prodaja letalske vozovnice in leta 2009 je 12 letalskih vozovnic za tri službene poti pri njih kupil tudi kabinet predsednika vlade. Ducat letalskih kart ni veliko, promet podjetja Escape je bil lani več kot dva milijona evrov, z državno upravo pa je lani podjetje poslovalo za malo več kot 40.000 evrov. Gre torej za bagatelo? Nepomembno malenkost? Morda, a zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prepoveduje poslovanje državnih organov s podjetji, kjer imajo funkcionarji ali njihovi družinski člani posredno ali neposredno več kot petodstotni delež. Družinski člani so tudi osebe, ki s funkcionarjem živijo v zunajzakonski skupnosti. Ali torej partner Simone Dimic ne bi smel poslovati z uradom predsednika vlade? Stvar ni tako preprosta. Dimičeva je predstojnica vladne službe, torej uradnica (ne funkcionarka) na visokem položaju. In zanjo omenjene zakonske omejitve ne veljajo. Vsaj po določilu zakona o integriteti. A obstaja tudi zakon o javnih uslužbencih, ki omejuje poslovanje »uradnikov na položajih«, kar je Dimičeva. Vprašanje letalskih vozovnic (in morebitnih drugih nepravilnosti) bo sedaj preverila komisija za preprečevanje korupcije, morebiti tudi inšpektor za sistem javnih uslužbencev.
A vseeno, stopimo korak nazaj, stran od lopat peska, žebljev, ducata kart. Kako se je začela zgodba o Simoni Dimic na TV Slovenija? Prejšnji četrtek je povzetke iz Financ in Dnevnika objavilo glasilo v solastništvu SDS Demokracija. Zvečer so na televizijskih Pogledih govorili o velikih mrežah, ki obvladujejo Slovenijo in kako naj bi eno od njih vodila Simona Dimic. Brez pravih dokazov. Nato je TV Slovenija objavila zgodbo o tem, kako so na gradbišču gradili Vegradovi delavci. Ko je to Dimičeva zanikala in pokazala pogodbo, so podvomili o njeni verodostojnosti in našli nove podrobnosti, ki naj bi kazale na pokvarjenost političnih elit (in nje same). In pravzaprav za to gre. Svet na TV Slovenija vodi križarski pohod zoper javne institucije države, ekskluzivno objavlja delce resnic in pravzaprav škodi zgodbi sami.
Stvar pa je zelo enostavna - če je državna uradnica kršila zakonodajo, naj odstopi. Če je nezakonito prodala vozovnice svojemu partnerju, naj gre. Če je naredila še kakšno kaznivo dejanje, naj te sume preveri tožilstvo. Čestitke novinarskim kolegom, ki so odkrili nezakonitosti. A če ima uradnica veliko hišo in se kdaj pa kdaj zabava na jahtah, je to stvar osebnega okusa in tabloidov, ne pa zgodba, ki mora zaposlovati vso državo.
Simona Dimic je sporno dokumentacijo izročila organom nadzora. Pokazala je račune. Sama trdi, da je delala zakonito. Če bodo organi nadzora ugotovili večje nepravilnosti, je prav, da zapusti kabinet. »Sprega politike s parcialnimi interesi je pri nas močna. Prav je, da se javnost ukvarja z ministrico za notranje zadeve in z njenim partnerjem. Pa z menoj in z mojo ženo (odvetnico Nino Zidar Klemenčič, op. p.),« je te dni v intervjuju za Večer dejal Goran Klemenčič. O usodi Simone Dimic bo na koncu odločilo mnenje komisije za preprečevanje korupcije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.