31. 3. 2011 | Mladina 13 | Politika
Komisija za družbeno katarzo
Poziv državam bivše Jugoslavije, naj sprejmejo mednarodno pogodbo, s katero bi se ustanovila meddržavna komisija resnice o vojnih zločinih in kršitvah človekovih pravic po letu 1990
Ilustracija za naslovnico Mladine leta 1995
© Tomaž Lavrič
Koalicija za Rekom je meddržavna iniciativa nevladnega sektorja držav naslednic bivše SFRJ za oblikovanje Regionalne komisije za dokumentacijo vojnih zločinov in etnično motiviranih kršitev človekovih pravic. Koalicija za oblikovanje meddržavne komisije resnice torej. Slednje so se po izkušnjah iz tujine običajno izkazale kot najboljši ali celo edini način za ugotavljanje zgodovinske resnice obsežnejših kršitev človekovih pravic in posledično za družbeno katarzo. V našem primeru za nekakšno spravo devetdesetih. In Rekom zdaj parlamentom držav bivše Juge predlaga, da se k temu zavežejo z mednarodno pogodbo.
Kljub temu da v Sloveniji velja, da v času po letu 1990 ni bilo vojnih zločinov in etično motiviranih pogromov, bodo osnutek pogodbe dobili tudi slovenski poslanci. Razlog je izbris, ki je doletel vsaj 18.305 leta 1992 v Sloveniji živečih tujcev. Čeprav je 19 let po izbrisu država delno popravila krivice okoli polovici izbrisanim in čeprav novi zakon o izbrisanih določa pogoje, po katerih bi za vrnitev nezakonito odvzetega statusa lahko zaprosila preostala polovica, pa okoliščine izbrisa še danes niso pojasnjene. Še vedno ni jasno, kako je potekal izbris, ali je šlo v praksi za fizično ali računalniško voden projekt. Pa tudi ne, po kakšnem ključu se je brisalo, kdo je brisanje zaukazal, kdo je z njim soglašal, kdo vse je o tem preračunljivo molčal, kdo to dolga leta prikrival. Kot tudi ne, kdo je vodil policijske akcije zbiranja tujcev z neveljavnimi dokumenti in njihovo odvažanje na slovensko-hrvaško mejo. Vsa ta neodgovorjena vprašanja onemogočajo katarzo družbe, čeprav se zdi, da je po dveh desetletjih zavlačevanja politike obeh polov zanjo že prepozno.
Na vsa ta vprašanja bi odgovore lahko morda našla komisija resnice. Država se z njimi ni in se ne bo ukvarjala. To bi od nje težko pričakovali, tudi če je ne bi vodila praktično ista politična elita kot v času izbrisa. V Sloveniji tudi izsledki tovrstne neformalne preiskave ne bi mogli služiti morebitnim kazenskim postopkom, saj gre za dejanja, ki so, tudi če so bila kazniva, že zastarala. Drugače je v nekaterih primerih najhujših vojnih zločinov v drugih bivših jugoslovanskih republikah. Tam bi delovanje komisije lahko pospešilo sodne in kazenske postopke, ki tečejo zelo počasi, v mnogih primerih pa se po vseh teh letih niti še začeli niso.
Predlog statuta Rekom zdaj predvideva komisijo s sedežem v Sarajevu s triletnim mandatom delovanja. Sestavljalo bi jo dvajset članov, od tega dva iz Slovenije. Izbor predstavnikov komisije bi bil v rokah pogodbenice, torej države sopodpisnice mednarodne pogodbe, in bi bil opravljen po točno določenem postopku. Član bi lahko bila le »visoko moralna oseba z integriteto in ugledom, predana tolerantnemu dialogu in konstruktivnemu reševanju sporov, ki lahko uživa zaupanje v vseh pogodbenih straneh«, ki hkrati v zadnjih dveh letih in v času dogodkov, ki se jih preiskuje, ni opravljala vidne politične funkcije. Pogodba predvideva financiranje komisije iz donacij in proračunov držav pogodbenic.
Pogodba tudi predvideva, da morajo pogodbene strani, torej oblasti v posameznih državah, »sodelovati s komisijo in ji omogočiti učinkovito opravljanje nalog v skladu s statutom«. Med naloge komisije pa spada predvsem ugotavljanje dejstev »o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic na območju nekdanje SFRJ v obdobju od 1. januarja 1991 do 31. decembra 2001, političnih in družbenih okoliščinah, ki so vplivale na to, da je prišlo do teh dejanj, in o posledicah teh zločinov in kršitev pravic«. In tudi priznati krivice, povzročene žrtvam, »da bi se gradila kultura solidarnosti in sočutja«, prispevati k uveljavljanju pravic žrtev in posledično k temu, da politične elite in družbe v pogodbenih straneh sprejmejo dejstva o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic. Komisija naj bi na podlagi ugotovljenih dejstev sestavila sklepno poročilo, ki vsebuje tudi priporočila državam pogodbenicam, in ga poslala predsedniku parlamenta države pogodbenice. Parlamenti pogodbenic pa naj bi na posebni ali redni seji obravnavali »ugotovitve in priporočila iz poročila«.
Rekom je po sprejetju predloga mednarodne pogodbe za ustanovitev komisije resnice v soboto v Beogradu začel tudi zbirati milijon podpisov podpornikov. Slednje bodo priložili predlogu državam, naj pristopijo k sodelovanju v meddržavni komisiji resnice. Podpise bodo v kratkem na ulici tudi v Sloveniji začeli zbirati sodelavci Rekoma, vse dodatne informacije pa so na voljo na Mirovnem inštitutu, kjer deluje pisarna Rekoma v Sloveniji.
V Sloveniji s pristopom k mednarodni komisiji resnice načeloma ne bi smelo biti težav. Na ministrstvu za notranje zadeve so namreč pred točno letom dni, ko je Rekom v Ljubljani pripravil prvo zasedanje, pobudo pozdravili. Na vabilo Rekoma so se predstavniki ministrstva tudi udeležili zasedanja. Takrat so sporočili, da glede teh vprašanj redno sodelujejo z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s to tematiko, ter da podpirajo aktivnosti, ki se nanašajo na varovanje človekovih pravic. Zdaj bodo lahko to dokazali na konkretnem primeru.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.