9. 6. 2005 | Mladina 23 | Družba
"Slovenci so polni, prvič v svoji zgodovini, nekakšne po večini nizkotne, pritlehne samozavesti, ki deluje name odbojno. Niti fizično jih ne morem več gledati, tudi zato sem se umaknil na rob dežele, za visoke zidove samotne hiše."- Taras Kermauner
Taras kermauner, literarni zgodovinar
© Miha Fras
Taras Kermauner, po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, se je že pred leti umaknil iz javnega življenja. V nekdanjem sistemu je veljal za kritika oblasti in vodilnega avtorja Perspektiv. Med letoma 1958 in 1960 je proti njemu potekalo več preiskovalnih postopkov zaradi "suma sovražne propagande zoper jugoslovansko družbeno ureditev". Leta 1981 je doktoriral na temo Cankarjeve dramatike. Večkrat je ostal brez dela in se preživljal kot svobodni umetnik, dramaturg, režiser in nekaj časa tudi kot direktor ljubljanske Drame. Leta 1985 je zavrnil Prešernovo nagrado in nagrado za scenarij za film o Edvardu Kocbeku. Do sedaj je objavil več kot 70 del. Veliko pozornosti je zbudil ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je beograjski NIN ponovno objavil njegova Pisma srbskemu prijatelju, v katerih je ostro kritiziral razraščanje nacionalizma v tedanji državi. Danes svojo resnico išče v tišini Krasa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?