MLADINA Trgovina

Urša Marn

  • Urša Marn

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Pravična porazdelitev

    Slovenija bi morala postati druga Švica. Pa ni. Uresničitvi velikopoteznega načrta se ni niti približala. Danes kar 287 tisoč prebivalcev Slovenije živi pod pragom tveganja revščine. To niso samo brezposelni. Med njimi so tudi številni zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo. Več

  • Urša Marn

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Družba

    Korak nazaj

    Raziskava med srednješolci, izvedena leta 2004, je pokazala, da je 23 odstotkov dijakinj in dijakov prvih letnikov ter 53 odstotkov dijakinj in dijakov tretjih letnikov že imelo spolne odnose. Skorajda enak delež spolno aktivnih v starosti petnajst let je pokazala tudi raziskava 'Spolno vedenje slovenskih srednješolcev' ginekologinje dr. Bojane Pinter in sodelavcev. Mladi so torej spolno aktivni, tega dejstva ne more spremeniti še tako konservativna politika. Naloga države in družine pa je, da jih na ta del življenja čim bolje pripravita in tudi zavarujeta. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Politika

    Jože P. Damijan

    Prof. dr. Jože P. Damijan spada med največkrat navajane slovenske ekonomiste, njegov blog pa med najbolj brane v domači blogosferi. Mogoče tudi zato, ker je eden redkih, ki si upajo javno priznati, da so se v nekaterih mnenjih motili, denimo glede enotne davčne stopnje. V politiko je vstopil samo enkrat, v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil minister za razvoj. Toda že po treh mesecih, marca 2006, je odstopil in se vrnil na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je danes redni profesor. Hkrati je sodelavec inštituta Vives na Univerzi v Leuvnu, od letos pa tudi gostujoči profesor na tej belgijski univerzi. Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Družba

    Privatizacija duševnega zdravja

    Na mrzel decembrski dan je staršem rekla, da se bo vrgla iz osmega nadstropja bloka. Stara je bila deset let. Ali misli resno? Starši niso želeli tvegati. Šli so v zdravstveni dom, kjer so dobili napotnico in seznam kliničnih psihologov s koncesijo na območju Ljubljane, specializiranih za obravnavo otrok. Začeli so klicati. Čakalna doba pri prvem: eno leto. Pri drugem: devet mesecev. Pri tretjem: štirinajst mesecev. In tako do konca seznama. Nikjer čakalna doba ni bila krajša od pol leta. Edini nasvet, ki so ga obupani starši dobili po telefonu, je bil: »Pogovorite se z otrokom. Če se bo izkazalo, da še vedno potrebuje strokovno pomoč, pokličite znova.« Več

  • Urša Marn

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Družba

    Pomembna zmaga za žrtve bančnega pohlepa

    Tik pred koncem minulega leta je sodišče Evropske unije izdalo pomembno sodbo. Gre za odločitev, da so klavzule v kreditnih pogodbah o minimalni obrestni meri, pod katero variabilne obresti ne smejo pasti, nepoštene za potrošnika. Povedano še drugače: te klavzule so nepošten pogodbeni pogoj, ki je skladno z evropsko direktivo 93/13 nezakonit. Sodišče EU je razsodilo, da je treba neupravičeno preplačane zneske upoštevati tudi na nazaj. Več

  • Urša Marn

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Prekletstvo večno nezadovoljnih

    Dva meseca pred koncem leta je vladni urad za makroekonomske analize in razvoj ugotovil, da je rast bruto domačega proizvoda naše države za leto 2016 podcenil kar za 40 odstotkov. Težava s pesimizmom v napovedih gospodarske rasti je, da se ta pesimizem navadno prenaša v nižja pričakovanja, zmanjšanje podjetniških vlaganj, strah potrošnikov pred nakupi in pretirano fiskalno zategovanje. Gre za učinek samouresničujoče se prerokbe. Posledica pesimizma so zgrešeni gospodarski ukrepi, ki vodijo v nižjo gospodarsko rast od potencialno mogoče. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    2. 12. 2016  |  Mladina 48  |  Politika

    Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča

    Bolnišnice drobijo večja naročila na manjša, zato da se izognejo javnim r azpisom. Več kot polovica vsega medicinskega materiala se nabavlja prek naročilnic. Naročila nabavnim službam narekujejo zdravniki, vsak svoje, cene pa določajo posredniki, ki služijo s previsokimi maržami. Na ministrstvu za zdravje so šele pred kratkim začeli resneje razmišljati o prekinitvi začaranega kroga, vendar pa izstop iz njega ne bo preprost. Če bi se pri nabavi zdravil in medicinskotehničnih pripomočkov res želeli izogniti posrednikom, bi morali najprej doseči spremembo evropskih predpisov. Se slovenska politika, vajena podrejanja Bruslju, upa spustiti v to bitko? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom. Več

  • Urša Marn

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    V bran velekapitalu

    Pričakovali bi, da bodo državni organi varovali interese malih vlagateljev, ne da izpolnjujejo pričakovanja finančnih posrednikov. A pravila so pri nas postavljena na glavo. Namesto da bi ministrstvo za finance in Agencija za trg vrednostnih papirjev varovala vlagatelje pred visokimi stroški odpiranja in vodenja trgovalnih računov, na katere je treba do konca leta prenesti delnice iz centralne Klirinško-depotne družbe, sta se postavila v bran borznoposredniških hiš. Več

  • Urša Marn

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Ekonomija

    Slepa vera

    Po letih rezanja, odrekanja, podaljševanja »začasnih« varčevalnih ukrepov in po tem, ko nam je proračunski minus tudi na račun dohodkovno najranljivejših slojev uspelo spraviti pod predpisano maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, podatki pa so postali pozitivni, se je Slovenija spet znašla v skupini največjih evropskih bolnikov. Več

  • Urša Marn

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Politika

    Plenjenje

    Še dobra dva meseca nas ločita od zaprtja registrskih računov za fizične osebe. Zdaj ima registrske račune pri centralni klirinško-depotni družbi (KDD) še več kot 218 tisoč Slovencev. Vsi ti morajo do 1. januarja odpreti trgovalni račun pri eni od borznoposredniških hiš ali banki ali pa se delnicam odpovedati. Če ne bodo storili nič od tega, bodo njihove delnice samodejno prenesene na račun pri sodišču, vendar to ne pomeni, da se bodo v celoti izognili stroškom. Tisti, katerih delnice kotirajo na borzni, bodo kljub vsemu dolžni kriti strošek samodejnega prenosa na račun pri sodišču. Več