MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Družba

    Zdravilna mlada kri

    Zamisel je tako preprosta, da zbuja več dvomov kot navdušenja. Domnevni poživljajoči učinek mlade krvi na starajoče se in opešano telo se pogosto pojavlja v zgodovinskih knjigah v družbi drugih čudnih domislic, delno iz njega izhaja tudi vampirska mitologija. S takim nahrbtnikom je bila domneva o učinkovitosti mlade krvi za popravljanje škode, ki jo telesu povzroča staranje, še pred nekaj leti bolj ko ne stvar, o kateri se ni bilo mogoče resno pogovarjati. Danes je to tema resne znanstvene razprave. Dozdajšnji poskusi kažejo izjemne rezultate. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Matej Pušnik

    6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Družba

    Prof. Dr. Jure Leskovec, raziskovalec omrežij

    Malo ljudi na svetu ima boljši vpogled v zakonitosti delovanja velikih družbenih omrežij, ki vse bolj določajo številna področja življenja, kot dr. Jure Leskovec. Na znameniti univerzi Stanford v Silicijevi dolini je bil lani po sedmih letih »preizkusne dobe« imenovan za stalnega profesorja na tamkajšnji Fakulteti za računalništvo. Skupaj s svojimi študenti analizira gromozanske količine podatkov, ki jih za seboj na spletu puščamo uporabniki. Njegov cilj je z njihovo pomočjo razumeti delovanje družbe. V dobrih odnosih je z vsemi spletnimi velikani, od Googla do Facebooka, ki mu redno »posojajo« svojo zbirko podatkov za analize. Več

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Družba

    Izšle so druge Izjave desetletja

    Izjave tedna v Mladini, ki so samostojna rubrika od leta 1995, so najkrajša mogoča oblika novice. Lahko predstavijo poglede, ki si ne zaslužijo daljšega zapisa, lahko pa dodatno ovekovečijo že tako nepozabne umotvore. Biti uvrščen v izjave tedna je svojevrstna čast. Biti izbran, da bo tvojo izjavo slikovno podkrepil Tomaž Lavrič, pa v nekaterih krogih velja za vstop v nesmrtnost. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Družba

    Boštjan Gorenc - Pižama, polikulturnik

    Avtor ene najbolje prodajanih in tudi najbolj odmevnih knjig leta sLOLvenski klasiki 1, ki je bila na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za knjigo leta in je v enem letu že tretjič ponatisnjena. Prevajalec knjižne antologije Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja, po kateri snemajo ta hip najbolj priljubljeno televizijsko serijo Igra prestolov. Soavtor najbolj priljubljenih slovenskih podkastov, ki nastajajo za mrežo Apparatus. Avtor in protagonist ene najuspešnejših domačih celovečernih stand-up predstav 50 odtenkov njive, ki je doživela že 75 ponovitev. Četrti dobri mož, ki v domove prinaša jezikovne dobrote. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Družba

    Dr. Nada Rotovnik Kozjek, prehranska strokovnjakinja

    Ob poplavi različnih opozoril, oglasov in nasvetov o zdravi prehrani je pogovor z doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, pravi balzam za dušo. Kot pravi, je večino teh nasvetov najbolje preslišati in zaupati sebi. Problem pa je, ker svojega telesa v kakofoniji zunanjih dražljajev sodobnega sveta niti več ne slišimo. In ker je v Sloveniji na vsakega resničnega prehranskega strokovnjaka vsaj trideset ljudi, ki se za prehranske strokovnjake izdajajo, je postavljanje stvari na svoje mesto zanjo in za njene kolege postalo sizifovo delo. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Družba

    Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike

    Tragična zgodba dveletne Neže Arnolj, ki so jo avgusta na Pediatrični kliniki sprejeli zaradi popuščanja srca, je po ustaljeni medijski metodi postala nov dokaz o koruptivnosti in neživljenjskosti slovenskih zdravnikov. Deklica, ki jo je med čakanjem na presaditev srca prizadela možganska kap, kljub napovedim zdravnikom o skorajšnji smrti še vedno živi. Starši, ki so se od deklice enkrat že poslovili, pa zdaj slovenskim zdravnikom ne zaupajo več in zahtevajo zdravljenje v tujini, česar pa zavarovalnica brez privolitve zdravnikov ni pripravljena plačati. Več

  • Staš Zgonik

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Umiranje po slovensko

    Gospod Emil je star 92 let. Ne more več iz postelje. Ve, da ne bo več dolgo živel. Rak na črevesju s številnimi zasevki je neozdravljiv. Leži na paliativni enoti negovalnega oddelka Klinike Golnik. Raje bi bil doma, a se, kot pravi, žrtvuje, saj ne želi obremenjevati svoje žene, ki ne zmore več skrbeti zanj. Ko govori o domu in ženi, se mu oči orosijo, obenem pa v solzah pove, da tako lepo, kot ga je sprejelo medicinsko osebje na Golniku, ni bil sprejet še nikjer. Gospoda Emila ne zdravijo, ker mu ne morejo več pomagati. Namesto tega mu vsakršno težavo, naj bo to zaprtje, slabost, pomanjkanje apetita, bolečine, težka sapa ali drugo, karseda olajšajo. Preden je prišel na Golnik, so ga mučile hude bolečine. Zdaj, pravi, so več kot znosne. Psihično se je pomiril in tudi žena se zmore odkrito pogovarjati, brez izogibanja temi o bližnji smrti. Več

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Rakava dežela

    Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.« Več

  • Staš Zgonik

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Danilo Zavrtanik

    Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij. Več

  • Staš Zgonik

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Družba

    Terapevtski trip

    To so vse besede, ki jih je Albertu Hoffmanu, kemiku v švicarskem farmacevtskem podjetju Sandoz, uspelo zapisati v laboratorijski dnevnik, preden je nadzor nad telesom prevzel dietilamid lizergične kisline, ki ga je znanstvenik izdelal. To je bil prvi trip na LSD v zgodovini. Doživljal ga je njegov odkritelj. Več