MLADINA Trgovina

Vesna Teržan

  • Vesna Teržan

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Kultura

    Mirko Ilić: Vsak, ki se danes »okiti« s svastiko, posredno izraža pripadnost nacizmu

    Prejšnji petek dopoldne je množica mladenk in mladeničev čakala pred Mini teatrom na Križevniški ulici v Ljubljani in upala na kakšen prost sedež v gledališki dvorani. Bil je zadnji dan Festivala Hiša strpnosti in mlado občinstvo je po dobrem tednu filmskega, gledališkega in koncertnega programa čakalo še na predavanje Simboli sovraštva svetovno znanega grafičnega oblikovalca Mirka Ilića, ki se je rodil leta 1956 v Bijeljini (BiH), živel v Mariboru in Zagrebu ter v sedemdesetih letih postal pomemben avtor jugoslovanskega stripa; zdaj že tri desetletja živi in dela v New Yorku. A žal jih je veliko ostalo pred vrati, saj so njihovi vrstniki dvoranico zapolnili do zadnjega kotička. Več

  • Vesna Teržan

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura

    Fanny Hausmann, prva slovenska pesnica

    Leta 1848 so se dokončno razburkala čustva državljanov in državljank vseh narodnosti, ki so živeli v habsburški monarhiji, in zbudila se je njihova nacionalna zavest. V času revolucije, poimenovane pomlad narodov, je v Celju deloval liberalni krog slovenskih intelektualcev in rodoljubov, ki so svoje politične nazore objavljali v Celjskih novinah. Med njimi je bila tudi mlada pesnica Fanny Hausmann. Oktobra 1848 je v Novinah izšla njena pesem Vojakov izhod in Lovro Toman, slovenski politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad njo objavil hvalnico Pervi slovenski pesnici in jo podnaslovil z Vodnikovim motom Za pevke slovenske živim in gorim. Posvetil jo je Fanny Hausmann, prvi slovenski pesnici, ki je bila nemškega rodu, a si je želela biti Slovenka. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Družba

    Klemen Ploštajner: Airbnb poglablja krizo dostopnosti stanovanj

    Nedavno je Slovensko sociološko društvo Klemnu Ploštajnerju podelilo priznanje sociološki up za dosedanje teoretsko in praktično delo. Mladenič, rojen leta 1990, je pokazal velik potencial že z diplomsko nalogo Pravica do mesta – od neoliberalizma k skupnosti na Fakulteti za družbene vede. V diplomskem delu je na podlagi teorije francoskega filozofa Henrija Lefebvra razvijal misli onkraj neoliberalne realnosti, onkraj državne regulacije, ki prek prisile tržnih mehanizmov in konkurenčnega boja proizvaja zgolj subjekte, podrejene podjetniški logiki. Mednje sodijo tudi mesta, ki so podrejena neoliberalnemu podjetniškemu modelu, po katerem je prostor predmet menjalne vrednosti in akumulacije kapitala. Iz teoretskih predpostavk izhaja Ploštajnerjeva družbena angažiranost; je član Zadrugatorja, zadružnega generatorja, ki si prizadeva za udejanjenje prvega projekta najemne stanovanjske zadruge pri nas. Več

  • Vesna Teržan

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Ženski ali moški princip?

    »Nezaslišano,« so šepetali in kasneje tudi kričali v Walesu ob zmagi avantgardnega projekta na javnem mednarodnem natečaju za operno hišo v Cardiffu. Izgovori, zakaj zmagovalnega projekta niso realizirali, so bili različni, na koncu je mestni svet javnost želel prepričati, da zaradi slabe finančne konstrukcije. In tako je sredi 90. let, ko so se v Veliki Britaniji na vseh koncih in krajih pripravljali na dogodek ob koncu tisočletja in ga želeli ovekovečiti s kakšno izredno arhitekturo, Wales ostal brez nove operne hiše. A resnica o tem nerealiziranem arhitekturnem projektu morda tiči v tem, da je zmagovalni projekt domislila in sprojektirala ženska (iraškega) rodu – Zaha Hadid – in da je bila njena arhitektura za Wales preveč napredna, preveč futuristična. Navsezadnje pa je bila na delu morda tudi »moška zarota«, saj je Zaha na tem natečaju premagala same velikane evropske arhitekture. Več

  • Vesna Teržan

    15. 9. 2016  |  Kultura  |  Dogodki

    Koza, kokoš in čebela

    Kaj imajo skupnega z umetnostjo koza, kokoš in čebele? Tako rekoč vse, če jih vzame v roke Polonca Lovšin ter razišče njihov civilizacijski in družbeni kontekst. Sodobna visokotehnološka civilizacija zanemarja naravo in hkrati posega vanjo. Spremembe, ki jih je človek povzročil v naravi v obdobju antropocena, pa že zaznavamo kot usodne, katastrofalne ali celo apokaliptične. Izumiranje številnih rastlinskih in živalskih vrst je za Lovšinovo skrb zbujajoče dejstvo in impulz za njene umetniške akcije. Tri od njih predstavlja na razstavi Človek sit in koza cela. Ali gre za kompromis ali za dilemo, na katero opozarja star pregovor Volk sit, koza cela, in ali lahko umetnost spreminja svet? Več

  • Vesna Teržan

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  Za naročnike

    Skrivnost prazgodovinskih grobov

    Leta 1934, bilo je 19. januarja popoldne, so petičneži in radovedneži hiteli v dražbeno hišo American Art Association Anderson Galleries v New Yorku, kjer je potekala dražba zaklada s Kranjskega. S tem imenom (Treasure of Carniola) so poimenovali arheološko zbirko tedaj že pet let pokojne vojvodinje Mecklenburške, ljubiteljske arheologinje, ki se je z leti prelevila v pravo strokovnjakinjo. V njeni zbirki je bilo na tisoče najdb, kar okoli 20 tisoč predmetov, najdenih na Kranjskem. Da, v naših krajih. Natančneje, v grobiščih treh največjih železnodobnih mest, ki so v prvem tisočletju pred našim štetjem obstajala na ozemlju današnje Slovenije, torej Vač, Stične in Magdalenske gore (blizu naselja Šmarje - Sap), ter nekoliko mlajše Vinice. Več

  • Vesna Teržan

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  Za naročnike

    Slikar ali filmski režiser? Oboje!

    Prejšnji petek se je Enkrat opoldne, kot v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) imenujejo dogodke ob odprtju, zbrala množica oboževalcev in poznavalcev dela in lika ameriškega umetnika Davida Lyncha, odličnega, a kontroverznega filmskega in televizijskega režiserja, ki je tudi cenjen glasbenik in likovni umetnik. Več

  • Vesna Teržan

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  Za naročnike

    Grozote velike vojne

    V Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije, so v prvem nadstropju pred slavnostno grajsko dvorano razgrnili presunljive grafike nemškega umetnika Otta Dixa (1891–1969). Ustvaril jih je v letih 1920– 24, ko so njegovo zavest grizla doživetja iz strelskih jarkov in so v njegovi domovini posledice velike vojne in gospodarske krize pahnile prebivalstvo v revščino. Dixa je zanimala resnica, zanimala ga je stvarnost; teme, ki jih je upodabljal, je zagrabil za vrat, je zapisal nemški umetnostni zgodovinar P. F. Schmidt. Njegova umetnost je močna in izzivalna, ker si ni zatiskal oči pred najglobljimi brezni človeške duše, pred bedo življenjskih položajev in pred surovostjo življenja. Vse, kar je videl, je narisal, brez olepšav. Bedo je potenciral do meje karikature, tako so nastale sarkastične podobe družbene stvarnosti, ki zarežejo v gledalčevo dušo. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Martina Batič, dirigentka

    Njena manualna tehnika je elegantna, pravijo, da ima zlate roke, dirigira natančno, in ko se vživi v skladbo, njene rjavozelene oči postanejo črne, takrat je koncentracija na vrhuncu, interpretacija je ekspresivna, na trenutke nežno občutena, drugič igriva, pač takšna, kot je Martina Batič (letnik 1978) in kot zahteva partitura. Na odru skupaj z zborom pričara trenutke, ko ubrani glasovi ustvarijo popolnost. Več

  • Vesna Teržan

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Kultura

    Čvekalnica francoske revolucije

    Francoska revolucija kot »talk show/chat show« (kot pogovorna oddaja/klepetalnica) s primesmi resničnostnega šova in operete? Kako v 21. stoletju uprizoriti Dantonovo smrt, dramo, ki jo je Georg Büchner napisal leta 1835? Kako se lotiti tematike meščanske revolucije iz 18. stoletja, ki nam je zapustila znamenito geslo boja za človekove pravice »svoboda, enakost, bratstvo« in ki je tako zelo zaznamovala razvoj evropske družbe, politično in filozofsko misel, pravo, družbene vede in umetnost? Več