MLADINA Trgovina
Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Dva leva

    Meseno spoznanje

    »Na novinarje danes pogosto leti očitek, da smo ‘krivi za vse’, začenši s stanjem v družbi. – Priznam, krivi smo. No, ne ravno krivi, ampak soodgovorni, da so se neke stvari zapeljale tako, kot so se. Smo soodgovorni. Kolegi mi pogosto rečejo, da smo mi pač ogledalo tega, kaj se v družbi dogaja. Če smo samo ogledalo, ni dovolj. Mi moramo biti tisti, ki spodbujajo razpravo, kako pa bi moralo biti.«
    — Iz pogovora televizijske voditeljice in novinarke Tanje Gobec za MMC TVS (10. 6. 2015) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    29. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Nosil je rdečo zvezdo

    Stvari se spreminjajo. Za to poskrbi narava. Po osamosvojitvi so bili na čelu večine strank ljudje, ki so imeli za sabo uspešno ali manj uspešno partijsko kariero, postopoma pa so se umaknili generacijam, ki niso obremenjene z »rdečo preteklostjo«. Kar je dobro. Ne zato, ker bi bilo z »rdečo zvezdo« karkoli narobe, ampak ker jih občutek, da njihova nekdanja identiteta ni skladna s sedanjo, sili v neracionalna dejanja, ki ne obremenjujejo samo njih, ampak vse nas. Več

  • Vlado Miheljak

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    S kom se (ne) pogovarja sociolog?

    Nemški pregovor pravi, da ni nič tako zastarelo kot včerajšnji časopis. Zato je vedno vprašanje, ali in kako je smiselno objavljati raziskovalne izsledke, analize in refleksije v dnevnem ali tedenskem tisku, ki se včeraj natisne, danes prebere, jutri odloži in kmalu pozabi. Kako, če sploh, naj vstopa družboslovec v medijski prostor. Slovenija ima razmeroma bogato izkušnjo z gostovanjem družboslovcev v javnih medijih, v katerih in skozi katere ne izražajo zgolj svoja mnenja, kritike in stališča, ampak na laični javnosti in bralcu razumljiv, a strokovno korekten način predstavljajo tudi raziskovalna dognanja. Kontinuiteta in razmeroma visoka kakovost treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov (in njihovih prilog) ter tednikov, kot je Mladina, nekoč tudi (Naši) Razgledi, sta vselej omogočali dialog med družboslovci in javnostjo, ki sta ga zaznamovali refleksija in upodobitev onkraj cenenega, morda tudi marketinško ali piarovsko navdahnjenega koketiranja s to isto javnostjo. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Dva leva  Za naročnike

    Jezdeci apokalipse

    »V Turčiji se je danes začelo sojenje skupini univerzitetnih profesorjev, ki so obtoženi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, ker so podpisali peticijo za mir na pretežno kurdskem jugovzhodu države. Peticija, ki jo je podpisalo več kot 1120 turških in tujih akademikov, je nastala januarja 2016 in pozivala h končanju vojaškega posredovanja proti kurdskim upornikom, ki se je začelo pol leta pred tem. ... Proti prvim desetim podpisnikom, profesorjem z istanbulske univerze in univerze Galatasaray, se je danes začelo sojenje na sodišču v Istanbulu, kamor so prišli tudi diplomati iz evropskih držav ...«
    — Naših diplomatov ni bilo med opazovalci sojenja (STA, 5. 12. 2017) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Dva leva  Za naročnike

    Četrti dobri mož

    »Tri sodišča so razsodila – med drugim je dalo svoje mnenje tudi luksemburško sodišče, dokončno pa je razsodilo ustavno sodišče – da prosilcu za azil niso bile kršene človekove pravice in da ga Slovenija lahko izroči Hrvaški, ne da bi mu bile s tem kršene človekove pravice. Ker po mojem mnenju ne obstaja kakšen poseben interes, da bi prav ta gospod ostal v Sloveniji, je treba ravnati v skladu z odločitvijo sodišča.«
    — Tudi Borut Pahor bi poslal sirskega begunca v betlehemski hlev. (Dnevnik, 2. 12. 2017) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Dva leva

    Najprej Bruselj, potem ves svet

    Možina: Zmeraj, ko ste bili enotnejši, ko ste imeli skupnega kandidata, bodisi pomladni blok, ali pa koalicija Slovenija, ste se približali, ste enakovredno tekmovali v predsedniški tekmi, največ seveda, najbližje je bilo v primeru Barbare Brezigar. To bi vas vprašal, kaj je razlog, da ste tako neenotne, oziroma predvsem kaj je bil izvir spora z Novo Slovenijo oziroma nekega razhajanja, ki je pač evidentno?
    Janša: Zdaj, tudi ko je kandidirala gospa Barbara Brezigar, je imela podporo samo dveh pomladnih strank. Nas in Nove Slovenije, takrat Bajukove Nove Slovenije. Ljudska stranka mislim, da je kandidirala gospoda Arharja takrat. Ampak kljub temu je bil rezultat dober. Če bi pa leta 2002 bili res enotni, bi pa gospa Brezigar bila takrat predsednica države.
    — Janša je še enkrat izpričal, da je slab v računstvu (TVS, 19.11. 2017) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Dva leva

    Vsi naši Mugabeji

    »Jaz, Robert Gabriel Mugabe, v skladu s 96. členom ustave uradno podajam svoj odstop (...) s takojšnjim učinkom.«
    — Robert Mugabe je po 37 letih vladanja v Zimbabveju nepreklicno odstopil s položaja Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Dva leva

    Pahor 2.0

    »Po ocenah aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, ki se poteguje za vnovičen mandat, bo v nedeljo izid tesen. Če bo zmagal, bo to prvič po 20 letih pomenilo, da je prepričal ljudi s svojo politiko, ne s tem, da je protikandidat, je dejal in napovedal, da se bo v prihodnjem mandatu oglasil večkrat, tako kot to želijo ljudje.«
    — Kljub temu da je še pred drugim krogom volitev Borut Pahor zagrozil, da se bo poslej več oglašal, so ga volivci ponovno izvolili za predsednika (STA, 10. 11. 2017) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Dva leva

    Strici iz ozadja so mi povedali

    »Vložek, ki o njem nisem prepričan, da je zares potreben, osvetli pa moja prava srečanja s strici: ... Na svetu je vse najlepše urejeno in porazdeljeno. In to je razumljivo: bog, ki je svet ustvaril in nas vse, je predobro vedel, kako to, kako ono. Ker ne moremo trditi, da ni pomislil na sleherno stvar, ali pa celo da se je v čem zmotil, najmanj pa, da se mu je kaj ponesrečilo. To bi oporekalo njegovi vsemogočnosti in vsevednosti, in ker ne bi bilo vredno njega, da bi si kdaj kasneje moral vzeti še kak teden za ponovno preurejanje sveta. In si ga tudi ni vzel, ker nam o tem biblija nič ne govori. Pove pa nam, da je zadnji dan bog pregledal stvari in si dejal: – Dobro je tako. Nakar si je ustvaril še en dan, nedeljo, da je lahko počival. In odtlej je zanj večna nedelja.«
    — Miško Kranjec v romanu Strici so mi povedali o tem, da je tudi Borut Pahor del umnega božjega načrta Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Dva leva

    Hologram predsednik(a)

    V času Marxa je še veljalo, da je religija opij za ljudstvo. Danes so religijo nadomestila družbena omrežja in druga sodobna komunikacijska orodja, ki so ujela množice. Tudi predsedniške kandidate. Eni ta orodja zgolj uporabljajo, drugi vanje verjamejo. Se na njih vežejo. In si s tem praviloma škodujejo. Pa naj bo to Trump, Janša ali Pahor. Ta orodja so kot Aladinova svetilka novega časa. Nespretna ali obsesivna uporaba prepogosto nehote spusti na plano hudobnega duha. Če bi Trumpu in Janši zaklenili dostop do teh orodij, bi si nakopala manj problemov. A če bi ga prepovedali Pahorju, ne bi znal in zmogel več živeti. Upodabljanje in množično deljenje samoiluzije je njegov način življenja. In zato ima Pahor prav, ko zanika Šarčeve očitke, da je človek in politik preteklosti. Pahor je politik iz prihodnosti, ki se je po nesreči in po pomoti znašel v sedanjosti. Je nekakšen hologram podobe, vrnjene iz prihodnosti v sedanjost. Obratno kot hologramske podobe vračajo pokojnega Michaela Jacksona, Elvisa Presleyja ali denimo Franka Zappo in še koga na oder sedanjosti. No, vsekakor pa pomeni pripisovanje nekakšnega čudežnega, kvalitativnega preskoka v kampanji zaradi novih tehnologij zgolj nategovanje. Leta 2011, ko so nove komunikacijske tehnologije že krepko osvajale svet politike, je premočno zmagal Zoran Janković, ki še elementarno računalniško opismenjen ni bil. Več