MLADINA Trgovina

Katja Perat

  • Katja Perat

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  Za naročnike

    Dovoljenje za pripoved

    Ko se človek zazre v orjaške modre oči igralke Sarah Gadon, ki brez pretiranega truda zapolnijo osrednji prostor še tako velikega televizijskega zaslona, in prisluhne zvoku njenega glasu, našemljenega v irski naglas, se znajde v skušnjavi, da bi rekel – aha, posneli so še eno serijo po romanu kanadske pisateljice Margaret Atwood in niti potrudili se niso, da bi se v čemerkoli razlikovala od letošnje velike televizijske uspešnice Deklina zgodba, kjer v glavni vlogi blesti prav tako modrooka Elisabeth Moss. Več

  • Katja Perat

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura

    Izumiteljica realizma, Jane Austen

    Jane Austen je ena redkih pisateljic, ki jih boste vedno lahko našli v knjižnih zbirkah, specializiranih za tako imenovano svetovno klasiko, te dni pa se spominjamo dvestote obletnice smrti, ki jo je Velika Britanija, njena domovina, proslavila s tem, da je njeno obličje odtisnila na bankovec za deset funtov. Glede na to, kako redko na denarju srečujemo ženske obraze, bi bilo to že samo po sebi lahko razlog za praznovanje, a biografinja Jane Austen Paula Byrne opozarja, da ne gre samo za to, koga gledamo, gre tudi ali predvsem za to, v kakšni luči. In luč, ki jo je Banka Anglije usmerila v obraz enega svojih največjih duhov, pravi Paula Byrne, je luč, previdena za to, da bi zamolčala resnico. Več

  • Katja Perat  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Manca G. Renko

    Manca G. Renko je zgodovinarka, urednica spletnega portala Airbeletrina in direktorica literarnega festivala Fabula. Čeprav še vedno vztraja, da so bile vse najlepše pesmi že napisane, je z Lastnim življenjem, knjigo o liku in delu Zofke Kveder, ki sta jo letos za mladino spisali in izrisali z ilustratorko Semiro Kentrić, zdaj postala tudi pisateljica. Več

  • Katja Perat  |  foto: Uroš Abram

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Kultura

    Boj se mesta ob končni železniški postaji

    »Matter je dvoživka. Je pritlehni brezsramni pop in vlažno zagrizeno podtalje. Je brcanje znanja in poljubno nametavanje nesmislov. Je zvok izpod kamniških gora in je abstraktna zmeda v oblakih. Je rap in ni Rap. Mrki flow,« piše v napovedniku dogodka, s katerim bodo kamniški raperji Matter svetu predstavili svoj prvenec, ki sliši na ime Amphibios. Več

  • Katja Perat

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura

    Pod gladino

    Ko smo pred dobrimi štirimi leti v prvi sezoni nadaljevanke Skrivnost jezera (Top of the Lake) avtorice Jane Campion ob robu samotnega novozelandskega jezera prvič naleteli na Elisabeth Moss (Oglaševalci, Deklina zgodba) v vlogi detektivke Robin Griffin, je bila pred nami serija epizod, ki smo jih slovenski gledalci vse preveč zlahka povezali z okoljem, v katerem je sojeno živeti nam samim. Ne samo Avstrijec, ki v kleti hrani raznorodne spominke na svojo pedofilsko preteklost, temveč splošno ozračje na Južnem otoku, pri katerem je pokrajina edina stvar, ki bi ji brez pridržka lahko pripisali lepoto – ozračje v majhni skupnosti, v kateri stare zamere kraljujejo z roko v roki s tihim dogovorom, da mora vse potekati, kot je potekalo od nekaj, lenobna in disfunkcionalna javna uprava, ki bo vedno rajši prihranila nekaj malega denarja, kot organizirala reševalno akcijo za izgubljeno nosečo najstnico, in globoko zakoreninjena patriarhalna razmerja, sredi katerih je skoraj vse lažje, kot biti ženska na tradicionalnem moškem položaju –, vse to nas je, čeprav je šlo za Novo Zelandijo, na vsakem koraku opozarjalo, da je tudi tukaj Slovenija. Več

  • Katja Perat

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  TV

    Dragi Dick – kaj pa, če bi ti vse začele pisati?

    Ko je Chris Kraus leta 1997 izdala roman I love Dick, se ji je zgodilo, kar se avtoricam, ki pišejo na tankem robu med avtobiografsko in povsem izmišljeno fikcijo, pogosto dogaja – povedali so ji, da je preveč radikalna in preveč banalna hkrati, da trači niso snov za visoko literaturo in da je v javnem razpredanju o svoji intimi nekaj neoprijemljivo neokusnega. Več

  • Katja Perat

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Kultura

    Lahko se zgodi tudi vam

    »Zdaj ni čas za realizem,« je leta 2015, ob izidu predzadnjega romana Zadnje odpove srce, izjavila Margaret Atwood, kanadska pisateljica in feministka, pa tudi avtorica knjižne predloge iz leta 1985, po kateri je nastala letošnja Hulujeva televizijska serija Deklina zgodba, ki je prvo sezono sklenila 14. junija. Več

  • Katja Perat

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura

    Niall McCann

    Leta 1997 se je skupina škotskih glasbenikov, zbranih okrog neodvisne založbe Chemikal Underground, z avtobusom in izdatnimi količinami alkohola odpravila na gostovanje v majhno francosko mesto Mauron. V dvajsetih letih, ki so minila od takrat, so nekateri med njimi zasloveli, denimo Alex Kapranos, ki je pozneje ustanovil skupino Franz Ferdinand. Druge, denimo Kapranosovega prijatelja iz otroštva RM Hubberta, je pogoltnila depresija. Tretji, na primer ustanovitelj založbe Stewart Henderson, pa si kljub upadu prodaje plošč, ki jo je zakrivil vzpon spletnega piratstva, še vedno vztrajno prizadevajo, da bi glasbenikom, ki so prišli za njimi, zagotovili vsaj neke vrste prihodnost. Več

  • Katja Perat

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Kultura

    Zgledni liberalni roman

    Recimo, da je svetovna književnost nenehen boj za interpretacijo, in recimo, da je v letih, odkar sta si postkolonializem in feminizem izbojevala pravico do besede, interpretativna pestrost začela počasi, a vztrajno naraščati. Recimo, da je tudi Zadie Smith, ena najpomembnejših sodobnih britanskih pisateljic, odkar je njen prvi roman Beli zobje (2000) postal sodobna klasika, prevzela vlogo zastavonoše boja za to, da imajo ljudje, ki jih usoda ni obdarila s srečnim naključjem, da bi se rodili kot beli moški, pravico do pripovedi, in morda ne bi bilo nič narobe, če bi jim prisluhnili. Kaj bi lahko o njenih artikulacijskih bojih rekli danes, ko pred nami leži njen sveži roman Swing time (ki na slovenski prevod sicer še čaka)? Več

  • Katja Perat

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura

    Vnuki svojih dedov

    Kdor je odsedel svoje pri urah slovenskega jezika, se bo gotovo spomnil Jermana, kako v Cankarjevih Hlapcih razlaga o študiju protireformacije: »Zdaj pregledujem zgodovino protireformacije,« pove. In nadaljuje: »Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov.« Zgodba o protireformaciji je tiste vrste zgodba, h kakršnim se Slovenci radi vračamo, kot k tisti o liberalcih in klerikalcih in še najrajši k tisti o partizanih in domobrancih. Je tiste vrste zgodba, na podlagi katerih ljudje, ki imajo prav, dokazuje zmoto drugih. Zgodovinska epizoda, ki se vztrajno noče upokojiti in vznika na plano na najbolj nepričakovane načine kot na primer takrat, ko je Mojca Kucler Dolinar v nagovoru ob dnevu reformacije Slovencem sporočila, kaj vse in koliko dolgujejo Tomažu Hrenu. Po letih kolcanja je zdaj končno dobila pripadajoči spomenik. Več