MLADINA Trgovina
Heni Erceg

Heni Erceg

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Morska pena (v slovenščini)

    Bilo je leta 1941, ko je Ante Pavelić, vodja Neodvisne države Hrvaške, nacistične pripadnice Hitlerjevih sil osi, ustregel željam fašistične Italije in ji galantno prepustil Dalmacijo, otoke, Istro in Hrvaško primorje. Leta 1945 so Titovi partizani osvobodili to propadlo in razprodano državo, vzpostavili Jugoslavijo in spet pridobili odvzeta ozemlja. Jadransko morje je bilo potem več desetletij skupno, Črna gora je uživala v svojem delu, Bosna je dobila izhod na morje, Hrvatje in Slovenci so nemoteno lovili »tuje« ribe, ob vsej obali od Črne gore do Piranskega zaliva pa so zrasle številne tovarne za predelavo sardin. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  | 

    Morska pjena (v hrvaščini)

    Bila je godina 1941. kada je Ante Pavelić, šef Nezavisne države Hrvatske, naci sastavnice Hitlerove osovine, izišao u susret fašističkoj Italiji pa joj galantno predao Dalmaciju, otoke, Istru i slovensko primorje. Onda su 45. Titovi partizani oslobodili tu raspadnutu i rasprodanu državu, uspostavili Jugoslaviju i vratili oduzete teritorije. Desetljećima je potom Jadran bio zajednički, Crna Gora uživala je u svom moru, Bosna je dobila izlaz na Jadran, Hrvati i Slovenci nesmetano su lovili „tuđe“ ribe, a brojne tvornice sardina niknule su duž čitave obale, od Crne Gore do Piranskog zaljeva. Da bi danas u suverenim državicama postojala samo jedna u Hrvatskoj i druga u Sloveniji, sve ostale rasprodane su voljom mudrih, nacionalističkih vlada ovdašnjih država. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Hrvaška  Za naročnike

    Tito gre čez Romanijo...

    Pred dnevi sem iz trgovine v središču Sarajeva stopila z belo vrečko, na kateri je bil z velikimi črnimi črkami izpisan naslov: Titova 46. Nihče ni buljil vame, nihče me ni gledal postrani. V Sarajevu pač še ne mislijo, da je bil Tito samo peklenski diktator in krvnik, zato Sarajevčanom ne pade na pamet, da bi mu odvzeli lepo, dolgo mestno alejo. Dobro, tudi tam se najdejo biseri in novejše poimenovanje ulic z imeni kakih sumljivih tipov, vendar je to vse naravnost omembe nevredno v primerjavi s Hrvaško, kjer se v glavnem mestu prav zdaj spreminja ime osrednjega Trga maršala Tita. Sicer pa, če bi vprašali mene, ulice in trgi ne bi nikjer nosili imen politikov, osvoboditeljev, tako imenovanih pomembnih zgodovinskih osebnosti, ampak imena cvetja, ptic, rib … Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Hrvaška

    Koncesija za življenje

    Tistega večera je iz Zagreba proti Dubrovniku poletelo letalo s 124 potniki. Med poletom se je dvignila močna burja in pilot se je po polurnem kroženju nad letališčem odločil za vrnitev v Zagreb. Poklical je na številko 01 88 …, vendar se na klic ni odzval nihče. Zato je telefoniral direktorju letališča, a se je oglasila le telefonska tajnica. Potem je, že čisto na koncu z živci, poklical na številko v Franciji. Zaspan glas ga je odpravil z besedami, da so pravila glede delovnega časa v kapitalizmu popolnoma jasna in da menda ne pričakuje, da bo mednarodno letališče zaradi nekakšne burje in 124 potnikov odprto vso noč. Oprostite, na vašem letališču se delovni čas konča opolnoči, mu je še pojasnil gospod v Franciji in odložil slušalko. Potem je pilot airbusa 320 s 124 potniki na krovu poklical na letališče v Splitu, toda tudi tja zaman. Po sklepu ministra za promet je to letališče pač odprto nekako tako kot obnemogli Todorićev Konzum, od 6.00 do 22.00. Pilot s potniki s precej zrahljanimi živci, večinoma tujci, ki so bili v zraku že nekaj ur, se je nazadnje odločil za klic na letališče v Rimu in tamkajšnje osebje skrušeno zaprosil, ali bi morda sprejelo hrvaško letalo. V italijanski prestolnici je nato pristal sredi gluhe noči, potniki so v hotel prispeli okoli treh zjutraj, številne družine pa so morale prenočiti kar na letališču, saj otroci niso imeli potrebnih papirjev. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Hrvaška

    Hoja za temo

    V Pulju je mati ubila triletnega sinka. Oče je za zapahi zaradi kriminala, ona pa je – ker je imela slabo družbo in je gotovo tudi resno duševno bolna – uprizorila to nedoumljivo in zelo redko vrsto tragedije. Malčka ni več, o njegovem kratkem življenju in tragični smrti so spregovorili različne službe, dedki, babice … Nihče noče biti vpleten v dogodek, vsi pa tarnajo in obžalujejo, ker niso pravočasno ukrepali. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Hrvaška

    Psi in drugi

    Rumeni labradorec je živahno priskakljal z dvorišča in se pridružil skupini mladih v želji, da bi se poigrali z njim. Toda prisrčno bitje je namesto prijazne igre doživelo mučenje. Nekaj fantov ga je zgrabilo in nato čvrsto držalo, da so ga drugi po telesu porisali s svastikami, potem pa ga odgnali z brcami. Noč je ves preplašen preživel v nekem grmovju. Lastnik je prijavil napad s kljukastimi križi na svojega hišnega ljubljenčka, a ker se ne ve, kdo naj bi bili »umetniki«, se pristojni niso odzvali na to objestnost naše mladine. Prav tako kot se niso odzvali na oblico fašizma, ki je tudi letos v Pliberku zaznamoval žalno slovesnost za »več sto tisoč pobitimi nedolžnimi Hrvati«, kot je v govoru, obkrožen z ustaškimi kapami in simboli NDH, poudaril predsednik hrvaškega parlamenta. Medtem se je iz ozadja drl in dajal ton vsej tej ustaški zgodbi nihče drug kot Marko Perković Thompson. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Hrvaška

    Vladavina nasilja

    Nagradno vprašanje se glasi, ali Hrvaška sploh ima vlado. No, katerikoli tekmovalec na tem kvizu bi si z odgovorom le težko prislužil bogato nagrado, kajti odgovor se preprosto glasi da in ne. Da, če pod oblastjo razumemo uzurpatorske in diktatorske metode, in ne, če upoštevamo, da premieru z ničimer ni uspelo dokazati, da ima še vedno parlamentarno večino. V resnici je nima, zato se nejasna kronologija razpada koalicijske vlade zgolj nadaljuje, parlament je prekinil delo, manjši koalicijski partner Most se je umaknil v opozicijo, institucije se gibljejo na robu zakonitosti, toda HDZ je, ne meneč se za ceno svoje odločitve, ostala na oblasti. Maska domnevno proevropskega premiera pa je padla tisti hip, ko je s severnokorejskim ukazom zamenjal štiri ministre iz partnerskega Mosta samo zato, ker so se pridružili zahtevam opozicije po odpoklicu ministra za finance Zdravka Marića. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Hrvaška

    Domišljija

    Hrvaška predsednica si je omislila svetovalca za holokavst! Mar to pomeni, da ubožica še ni obvladala lekcije o nacističnem uničevanju Judov ali pa nemara še vedno dvomi, da se je to zlo zgodilo, in misli, da je bilo vse skupaj zgolj judovska zarota? Kdo pa bi lahko bil svetovalec, ki bi ji kaj povedal o množičnem pobijanju Srbov in druge »nesnage« v času Neodvisne države Hrvaške, njej, ki izenačuje ustaštvo in antifašizem, ker naj bi bila to dva enako nevarna totalitarizma? Za svetovalca o genocidni naravi NDH bi recimo lahko uporabila režiserja Jakova Sedlarja, edinega »umetnika«, ki si je letos zaslužil nagrado mesta Zagreba. In to za veliki filmski ponaredek Resnica o Jasenovcu. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Hrvaška

    Mrhovinarji

    Navsezadnje je vendarle stopil pred kamere in z ganjenim glasom dejal: »Štirideset let sebe sem vložil v gradnjo Hrvaške in zaradi tega sem ponosen človek, kajti vse, kar sem zgradil, sem danes izročil hrvaški državi.« V resnici ji je izročil bankrotirani koncern Agrokor in 50 milijard kun dolga, izročil ji je tudi tistih nekaj deset tisoč delavcev, ki so tako ali tako brez vseh pravic, ni pa jasno, komu je izročil več kot pet tisoč svojih delavcev v Bosni, deset tisoč v Srbiji, na tisoče v Sloveniji. Ivica Todorić, ki je očitno popolnoma izgubil stik s stvarnostjo, je tako odfrfotal v boljšo preteklost, tujim bankam je zapustil sramotne kreditne dolgove, prazne police v približno milijon trgovinah, delavce tik pred odpovedjo… Še prej je s cesarskim ukazom odobril tako imenovani Lex Agrokor, dokument, ki je v popolnem neskladju z vsemi pravnimi in ustavnimi določbami, saj je prilagojen enemu samemu človeku, neprimernost tega državnega posega v zasebno lastnino pa je še toliko očitnejša, ker je bil finančni minister do včeraj eden od vodilnih ljudi v Agrokorju, zato bi moral biti njegov odstop stvar osnovne dostojnosti. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Hrvaška

    Gospodar

    Začelo se je s Franjem Tuđmanom, končuje pa se, tako je videti, z Ivico Todorićem. Začelo se je pred četrt stoletja z zamislijo hrvaškega predsednika o 200 bogatih družinah, modelu, po katerem naj bi Hrvaška iz socializma prešla v želeni kapitalizem. Tuđman sam je sredi vojne opravil tranzicijo iz skromnega uradnika v prvega buržuja nove države in se je skupaj z razširjeno družino vselil v razkošno vilo v elitni zagrebški četrti, nekaj pozneje pa se je pogled trgovca Ivice Todorića ustavil na pravljičnem dvorcu, ki je bil nekoč v lasti družine Kulmer. S prisvajanjem ogromne zgradbe s pogledom na Zagreb, ki je bila sicer pod varstvom države, ni bilo težav, saj je Todorić zagotavljal, da bo dvorec rešil pred propadom, ga preuredil in odprl za javnost. Toda mecen se je premislil in Kulmerjev dvorec je, obdan z visokim zidom, postal dom družine Todorić. Državi se seveda niti ta prisvojitev, enako kot Tuđmanovo zavzetje vile, ni zdela nič posebnega. Več