MLADINA Trgovina
Heni Erceg

Heni Erceg

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Hrvaška

    Država zombijev (v slovenščini)

    Kako imenovati družbo, v kateri sprejemajo zakone, potem pa jih umikajo, še preden sploh pridejo v parlamentarni postopek? Demokratična? Ali pač partijska tiranija, v kateri je usoda zakonov odvisna zgolj od premierovega diskretnega »tipanja utripa narodu«? Tako se je predsednik hrvaške vlade odrekel zakonu o davku na nepremičnine, ker mu je prišlo na uho, da za takšen harač še ni pravi čas. Potem je umaknil še novi družinski zakon, pripravljen po navodilih trde konservativne desnice, s katerim naj bi država določila, kaj je družina. Po njem zakonski par brez otrok ne bi več imel pravice imenovati se družina, v to vzvišeno kategorijo bi se uvrščali le še Jožef, Marija in jata malih Jezuščkov, vsi drugi pa bi obveljali za brezbožne in jalove zgube. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    10. 10. 2017  |  Hrvaška  Za naročnike

    Država zombija (v hrvaščini)

    Kako nazvati društvo u kojemu se zakoni donose zato da bi ih se povuklo i prije nego uđu u parlamentarnu proceduru? Demokratskim? Ili pak partijskom tiranijom u kojoj su zakoni podložni tek premijerovom diskretnom „osluškivanju pulsa naroda“, pa je tako hrvatski šef vlade odustao od zakona o porezu na nekretnine, jer je oslušnuo kako za takav harač još nije vrijeme. A onda je povukao i novi obiteljski zakon, rađen po naputcima tvrde konzervativne desnice, i prema kojemu bi država određivala što je to obitelj, pa se tako bračni par bez djece više ne bi imao pravo nazivati obitelj, nego bi tu dičnu kategoriju činili samo Josip, Marija i jato malih Isusa, svi ostali su guba nevjernička i jalova. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 9. 2017  | 

    Francuski poučak (v hrvaščini)

    Namrgodio se sigurno toga 16. srpnja hrvatski premijer, a prezrivo je zafrktala i šefica države, čuvši govor francuskog predsjednika Emmanuela Macrona pred članovima vlade, preživjelim logorašima, rabinima i gradonačelnicima, govor kojim je prekinuo 70-godišnji zavjet šutnje i poricanje francuske odgovornosti za Vel' d'Hiv, slučaj progona iz 1942. više od 13 tisuća Židova od kojih je većina skončala u Auschwitzu, a među njima i 4115 djece. Brojka, svakako, kudikamo manja od one stradalih Srba, Židova i komunista u hrvatskom Jasenovcu. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 9. 2017  |  Hrvaška

    Smokvica (v hrvaščini) 

    Sve je počelo kada je predsjednik Franjo Tuđman pred masom uzviknuo „Imamo Hrvatsku!“, pa svoj san odmah pretočio u stvarnost, uselivši se u ogromnu vilu u elitnom dijelu Zagreba iz koje je prethodno iselio tadašnje stanare. I danas u tom skrivenom zdanju živi njegova familja: sinovi, žena, kćer, unučad, praunučad. Po tom je modelu uskoro i njegov najdraži trgovac dobio od države dvorac čije se fotografije objavljuju tek danas kada je Agrokor omirisao vonj propasti. A koliko jučer sanjao je Ivica Todorić da u svojim dućanima ubere još malo novca, dodajući im priručne ambulante, pa kad se dođe po kruh i mlijeko, e da se na istom mjestu može iz-vaditi krv i izmjeriti tlak, ali su mu nekako objasnili da to ipak nije zgodno. Naučio je plivati i kupio besramno skupu jahtu, potom i helikopter, kako bi mogao skoknuti do svoje nove vile Medeja blizu Opatije, velikog zdanja na kilometarskoj parceli i nepristupačnim morskim sikama. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Hrvaška

    Smokvica

    Vse se je začelo, ko je predsednik Franjo Tuđman pred zbrano množico vzkliknil: »Imamo Hrvaško!« in si nemudoma uresničil sanje – preselil se je v ogromno vilo v elitnem delu Zagreba, seveda pa je iz nje najprej izselil tedanje stanovalce. Še danes v tem skritem poslopju živi njegova družina: sinova, žena, hči, vnuki, pravnuki. Po istem modelu je kmalu tudi njegov najljubši trgovec od države dobil dvorec, katerega fotografije so se v medijih začele pojavljati šele zdaj, ko se je po Agrokorju razširil vonj po propadu. Še včeraj je Ivica Todorić sanjal, kako bo v svojih trgovinah iz ljudi izmolzel še kako kuno več s tem, da bo v njih uredil priročne ambulante, da bi tisti, ki bi prišli po kruh in mleko, lahko na istem kraju dali še kri, si izmerili tlak … Nekako so mu le dopovedali, da to ni najprimernejša rešitev. Ko se je naučil plavati, si je privoščil nesramno drago jahto, potem še helikopter, da bi bil čim hitreje v svoji novi vili Medeji v bližini Opatije, veliki zgradbi na kilometrski parceli in nedostopnih morskih čereh. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Morska pena (v slovenščini)

    Bilo je leta 1941, ko je Ante Pavelić, vodja Neodvisne države Hrvaške, nacistične pripadnice Hitlerjevih sil osi, ustregel željam fašistične Italije in ji galantno prepustil Dalmacijo, otoke, Istro in Hrvaško primorje. Leta 1945 so Titovi partizani osvobodili to propadlo in razprodano državo, vzpostavili Jugoslavijo in spet pridobili odvzeta ozemlja. Jadransko morje je bilo potem več desetletij skupno, Črna gora je uživala v svojem delu, Bosna je dobila izhod na morje, Hrvatje in Slovenci so nemoteno lovili »tuje« ribe, ob vsej obali od Črne gore do Piranskega zaliva pa so zrasle številne tovarne za predelavo sardin. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  | 

    Morska pjena (v hrvaščini)

    Bila je godina 1941. kada je Ante Pavelić, šef Nezavisne države Hrvatske, naci sastavnice Hitlerove osovine, izišao u susret fašističkoj Italiji pa joj galantno predao Dalmaciju, otoke, Istru i slovensko primorje. Onda su 45. Titovi partizani oslobodili tu raspadnutu i rasprodanu državu, uspostavili Jugoslaviju i vratili oduzete teritorije. Desetljećima je potom Jadran bio zajednički, Crna Gora uživala je u svom moru, Bosna je dobila izlaz na Jadran, Hrvati i Slovenci nesmetano su lovili „tuđe“ ribe, a brojne tvornice sardina niknule su duž čitave obale, od Crne Gore do Piranskog zaljeva. Da bi danas u suverenim državicama postojala samo jedna u Hrvatskoj i druga u Sloveniji, sve ostale rasprodane su voljom mudrih, nacionalističkih vlada ovdašnjih država. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Hrvaška  Za naročnike

    Dezerterji

    Nabor žaljivk, s katerimi se radi obkladajo Hrvati, je širok, med njimi pa je ena, ki brez dvoma velja za najstrašnejšo, saj je skoraj enaka prekletstvu; tistemu, ki mu je namenjena, preprosto ni pomoči, je slabši od vseh tukajšnjih hudodelcev, vojnih zločincev, politikov. Je dezerter! To besedo uporabljajo vsi, ki kaj pomenijo, od politikov do novinarjev, posebej ljuba pa je nekemu velecenjenemu književniku. Z njo rad, kadar le more, more pa kar pogosto, napada kolega novinarja in književnika, ki je menda dezertiral iz slavne hrvaško-srbske vojne. Čeprav to ni res, zelo temeljito in boleče je oddelal dodeljeno mu vojno porcijo, zaprt v neki vojašnici, v kateri je bil ves čas v smrtni nevarnosti, saj so ga mobilizirali ravno zato, ker naj bi bil »sovražnik« tedanjega režima. Več

  • Heni Erceg

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: V Haagu zločinci, doma heroji

    Ko so pred 24 leti s soglasjem Hrvaške ustanovili ITCY, se je to zdela edina pravilna poteza, saj sta tedaj, nič drugače pa ni niti zdaj, srbsko in hrvaško pravosodje zavračali sojenje domačim vojnim zločincem. Vloženih je bilo 161 obtožnic, sodniki so obtožene obsodili na skupaj 1610 let zaporne kazni, med obsojenimi je 70 odstotkov Srbov, 20 odstotkov Hrvatov in 10 odstotkov Bošnjakov. Te številke naj bi kazale tudi, kako je domnevno razporejena krivda za zločine v Bosni, na Hrvaškem in na Kosovu. Toda ali se pravica res lahko deli po vnaprej dogovorjenih matematičnih pravilih? In ali se opustitev sojenja političnim voditeljem zaradi minoriziranja poveljniške odgovornosti zrcali tudi v obsodbi Ratka Mladića, ki je očitno obveljal za edinega pobudnika genocida v Srebrenici? Ali morda v oprostilnih sodbah vojaškim poveljnikom, odgovornim za številne zločine med hrvaško akcijo Nevihta, s katero so državo etnično očistili 200 tisoč srbskih državljanov? Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Počlovečenje zločinov

    Vsi časopisi in TV-postaje so objavili tole obvestilo: »Voznike opozarjamo na posebno prometno ureditev, za vsa vozila je prepovedano parkiranje v okolici Koncertne dvorane Vatroslava Lisinskega, vsem, ki prihajajo z osebnimi avtomobili, priporočamo, da parkirajo v bližini Zagrebškega velesejma, od tam se bodo lahko z mestnimi avtobusi brezplačno odpeljali do Lisinskega.« Je nemara v Zagreb prispel Nick Cave in se je velikodušni zagrebški župan v tem predbožičnem času odločil, da bo njegovim oboževalcem omogočil brezplačen avtobusni prevoz do dvorane? No, to bi bilo krasno, vendar ni bilo tako. V dvorani je bil napovedan prostaški plemenski semenj, uradna generalsko-braniteljsko-proustaška žalna slovesnost za vojnim zločincem Slobodanom Praljkom, hrvaškim mučenikom, ki si je vzel življenje po izreku sodbe, s katero mu je haaško sodišče dosodilo 20 let zapora. Zaradi vtisa, ki ga je patetični dramolet javnega samomora napravil na Praljkove oboževalce, so ti v njegovem dejanju prepoznali pomembnost kakega Sokrata ali Shakespearovih junakov, ne pa recimo Göringa. Zato so na začetku žalne slovesnosti, ki se je je udeležila množica ljudi, prebrali prav Shakespearov sonet. Več