MLADINA Trgovina
  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar

    Predstavljajte si, da odraščate v času, ko učenje slovnice pri pouku slovenščine ne pomeni agonije. Da odraščate v času, ko imate namesto suhoparnega učbenika, ob katerem se vam z vso silo zapirajo težke veke, pred sabo prijazno knjigo, ki tudi različna priredja, podredja in stavčne člene predstavi kot poglavje slovnice, ki smo mu zlahka kos. Tudi če se vse skupaj morda sliši kot utopija, je resničnost na strani učencev. Vse zasluge za to gredo Kozmi Ahačiču – leksikografu, profesorju, literarnemu zgodovinarju, poznavalcu zgodovine slovenskega jezika, raziskovalcu in namestniku predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je učno gradivo osnovnošolcev in dijakov obogatil s knjigama Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Več

  • Vasja Jager

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    »Vsak narod bi bil rad nekaj posebnega«

    Kdo je opravil prelomno raziskavo naših genov, ki je bila objavljena pred tremi leti? Več

  • Staš Zgonik

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    Presušena Slovenija

    Dr. Marina Pintar z ljubljanske Biotehniške fakultete se že več kot 30 let ukvarja z bojem proti suši v kmetijstvu. Glavno orožje je po njenem mnenju namakanje kmetijskih površin, vendar na tem področju zadeve potekajo (pre)počasi. Zdaj v Sloveniji namakamo manj kot dva odstotka kmetijskih površin, razpoložljive zmogljivosti pa tudi izjemno slabo izkoriščamo. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Ljudmila Novak

    Bila je srednješolska učiteljica, županja, evropska poslanka, podpr edsednica vlade in ministrica. Od novembra 2008 vodi konservativno, krščanskodemokratsko stranko Nova Slovenija, zadnjih šest let pa je tudi poslanka te stranke v državnem zboru. Njen ideal je Kristus, njeni politični vzornici pa nemška kanclerka Angela Merkel in avstro-ogrska cesarica Marija Terezija. V Janezu Janši – v njegovih manipulacijah in destruktivizmu – ne vidi prave perspektive. Da je kristjanka in nasprotnica splava, ne skriva. Intervju je potekal dva dni pred njenim odhodom na ignacijanske duhovne vaje, kjer bo teden dni v tišini meditirala ob Svetem pismu. Pravi, da ji ta »duhovna kopel« pomaga ohranjati razsodnost in mirne živce. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  Za naročnike

    Miriam Steiner Aviezer

    Miriam Steiner Aviezer (roj. leta 1935) je pred 2. svetovno vojno odraščala v Trebnjem, kjer je imel oče Bela Steiner lekarno, ki je bila tudi nekakšen družabni prostor, saj so v njej stranke razpravljale o radijskih in časopisnih novicah. Idilično življenje družine Steiner se je leta 1941 čez noč končalo. Petletna Miriam je tedaj z mamo Zoro odpotovala k stari mami v Karlovec, na poti tja pa so ju zajeli ustaši in ju poslali v zloglasno ustaško taborišče Stara Gradiška. Od tam ju je očetu uspelo spraviti nazaj v Slovenijo, a družino so kmalu zatem italijanski okupatorji poslali v taborišče Ferramonti. Po kapitulaciji Italije se je novembra 1943 pridružila partizanom in v njihovih enotah dočakala osvoboditev. Miriam, ki je bila najmlajša partizanka Judovske brigade, je po vojni diplomirala iz primerjalne književnosti, delala kot novinarka in pisateljica ter bila dejavna v slovenski in nato jugoslovanski judovski skupnosti. Leta 1971 se je preselila v Izrael in si tam s pisateljem Šmuelom Aviezerjem ustvarila družino. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Andrej Podpečan, kmet

    Andrej Podpečan iz Galicije je kmet. Na sedemintridesetih hektarjih goji sto krav, po trideset prašičev in kur, prideluje sir, skuto, jogurt in mesne izdelke ter prodaja svoje blago prek svoje trgovine in kmetijske zadruge, nekaj pa tudi v Mercatorju. Plečat in s pestmi kot kladivi, premeten in brez dlake na jeziku se Podpečan zdi kot junak iz kakšnega Tavčarjevega ali Cankarjevega dela. Njegov glas, včasih hudomušen, včasih zagrenjen in včasih jezen, je eden od glasov slovenskega podeželja, razpetega med dogmami tradicije in realnostjo globalizacije. S kmečko pametjo, prebiranjem knjig in opazovanjem življenja okoli sebe na svoj način išče odgovore na kompleksna vprašanja vsakdana. Več

  • Christian Neef

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

    Andrej Končalovski, režiser

    Sedež produkcijske hiše režiserja Končalovskega je v nekdanjem kulturnem domu sovjetskega strankarskega časopisa Pravda (Resnica) na moskovski Ulici pravdi (Ulici resnice). To je sicer naključje, ki pa ni brez ironije, kajti Končalovski ne verjame v nobeno od resnic in ima slabo mnenje o političnih prepričanjih. Že v sovjetskih časih je veljal za neprilagojenega. Star je 79 let in izvira iz slavne umetniške družine. Oče, pisatelj Sergej Mihalkov, je po Stalinovem naročilu napisal besedilo za državno himno, brat, filmski ustvarjalec Nikita Mihalkov, je dobitnik oskarja. Končalovski, ki je prevzel mamin dekliški priimek, je v osemdesetih letih snemal v Hollywoodu in je pozneje živel v Italiji in Franciji. Je producent okrog 30 filmov, napisal je tudi približno toliko scenarijev, poleg tega je na oder postavil več oper in dram v Parizu, Milanu in New Yorku. Za zadnji film Raj je na lanskem beneškem filmskem festivalu dobil srebrnega leva, film pa je bil tudi v ožjem izboru za kandidate za oskarja za najboljši tujejezični film. Govori o vojni in Končalovski je z njim spodbudil številne razprave – tako je z večino njegovih filmov in mnenj o razmerah v Rusiji. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Politika

    Gáspár Miklós Tamás, madžarski filozof

    Dr. Gáspár Miklós Tamás je otroštvo preživel kot pripadnik madžarske manjšine v romunski Transilvaniji. Kasneje se je kot disident preselil v Budimpešto, kjer je sodeloval v uporu proti komunizmu; bil je eden pomembnejših nasprotnikov madžarskega komunističnega režima. Bil je tudi poslanec v prvem madžarskem parlamentu po letu 1990, a je kmalu razočaran politiko zapustil. V devetdesetih se je vrnil k študiju in ponovnemu premisleku svojih dejanj in dogodkov. Del njegovih spoznanj s te poti je letos prišlo tudi med nas s prevodom njegove knjige Komunizem po letu 1989, v kateri je Tamás daljnovidno napovedal vznik postfašizma v Evropi. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblast najbolj napada. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura

    Maja Smrekar, letošnja prejemnica mednarodne nagrade zlata nika in raziskovalka alternativnih možnosti bivanja človeka

    Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika

    Dr. Irena Šumi, antropologinja

    Kaj ima antisemitizem s postavitvijo osrednjega slovenskega spomenika sprave? Veliko. Dr. Irena Šumi, sicer raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je pri preučevanju zgodovine slovenskih Judov raziskovala antisemitizem na Slovenskem ter s tem tudi kolaboracijo domobrancev in RKC z nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Raziskovalna pot jo je od tukaj – od vprašanja holokavsta in rasizmov – vodila tudi do fenomena slovenske sprave. Ta zanjo ni nič drugega kot zgodovinski revizionizem. Zamolčanje medvojnega antisemitizma. Zato je po njenem pot naprej napačna. Več