Borut Mekina
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba Za naročnike
Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba Za naročnike
Prvi letošnji meteorološki podatki napovedujejo še eno poletje, v katerem bodo posledice globalnega segrevanja morda celo očitnejše kot lani. Izmerjene temperature so bile prejšnji teden, kot so sporočili iz agencije za okolje (Arso), rekordne na skorajda vseh merilnih mestih od Osilnice do Kredarice. Dosegli smo najzgodnejšo »tridesetico« v zgodovini merjenja, 7. aprila so v Osilnici že namerili 30 stopinj. Celo noči so bile tako tople, da so se ponekod že približale tropskim vrednostim – to je večerni temperaturi, višji od 20 stopinj. Že zgodaj spomladi tako doživljamo posledice podnebnih sprememb: »poletne« viharje aprila, vetrolom. Kako smo pripravljeni na novo vroče poletje?
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Svet Za naročnike
Odkar je leta 2010 Viktor Orbán prevzel oblast na Madžarskem, je dodobra počistil z opozicijo v vseh njenih oblikah. Ne le, da na Madžarskem primanjkuje neodvisnih medijev ali nevladnih organizacij, tudi omembe vredne leve, socialdemokratske ali liberalne alternative ni. V zadnjih desetih letih so številne skupine poskušale zamenjati oblast na Madžarskem. Proti Orbánu so se borile opozicijske stranke posamezno, nato v združeni obliki – vse neuspešno. Ker je uspelo Orbánu madžarsko družbo potisniti na desno, se je leva opozicija na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 v že skoraj obupnem poskusu združila s skrajno desnico, to je s stranko Jobbik, pri podpori samooklicanemu konservativnemu kandidatu Petru Marki-Zayu, prav tako neuspešno.
-
5. 4. 2024 | Družba
Na UKC odpovedale vse MR naprave
Na UKC Ljubljana so potrdili naše informacije, da imajo trenutno zaradi odpovedi naprav za magnetno resonanco težave pri zagotavljanju diagnostičnih storitev. V naši najpomembnejši bolnišnici, na njihovem Kliničnem inštitutu za radiologijo namreč trenutno ne deluje več nobena od naprav za magnetno resonanco (MR), zaradi česar si v UKC za silo pomagajo z napravo, ki je na Medicinski fakulteti in še z eno, ki je na Onkološkem inštitutu.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
O tem, ali bo vladajoči koaliciji uspelo uresničiti velike obljube o preporodu slovenskega nacionalnega stanovanjskega programa, bo na koncu presojal Črtomir Remec. Je starosta slovenske stanovanjske politike, lani je bil že tretjič imenovan za direktorja republiškega stanovanjskega sklada. Pod njim se je sklad usmeril v povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj, kar je nato postala tudi državna politika. Ta pa je zdaj pred odločilnim zadnjim letom: videli bomo, kako realne so bile obljube o novih 20 ali celo 30 tisoč stanovanjih v naslednjih desetih letih.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
»Oče je bil vratar, mati pa snažilka. Rasel sem s temeljnimi dilemami socialdemokracije.«
Trinajstega aprila bodo v Ljubljani na kongresu stranke SD delegati volili novo vodstvo. Za naslednika Tanje Fajon na čelu SD se potegujejo trije kandidati, in sicer vodja poslancev Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin. Prednik in Beočanin večjih sprememb pri vodenju stranke in kadrovskih premikih ne napovedujeta, večje spremembe pa bi v SD prinesel Milan Brglez, ki je hkrati tudi javnosti najbolj poznan. Na zadnjih volitvah za predsednika republike je Brglez v prvem krogu na tretjem mestu prejel 15 odstotkov glasov.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Smo pozabili, da nas je po osamosvojitvi med prvimi poleg Vatikana priznala tudi Palestina?
Kronologija uradnih slovensko-palestinskih odnosov sega v leto 1992. Palestina je bila tedaj ena od prvih držav, ki so priznale Slovenijo. Navadno se iz tistega časa kot države, ki je med prvimi priznala samoodločbo slovenskega naroda, spominjamo Vatikana, a bi lahko prav tako omenili Palestince, s katerimi nas sicer vežejo dobri odnosi še iz Jugoslavije. Toda Palestine v Sloveniji po letu 1992 ne omenjamo radi, glede temeljnih pravic njenih prebivalcev smo ali skrajno sumničavi ali celo nenačelni. Pred dobrimi petimi leti, ko Slovenija zaradi takšnih ali drugačnih interesov Palestine še vedno ni priznala, so iz Društva slovenskih pisateljev sporočili: »S kakšno hlapčevsko uslužnostjo se drznete v imenu slovenskega ljudstva, ki si je pred dvema desetletjema z 89 odstotki glasov priborilo neodvisnost in utrdilo ponos ter državni ugled, rogati temelju naše državnosti: pravici slehernega naroda do samoodločbe.«
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Politika
Na Fakulteti za družbene vede, na njenem Centru za raziskovanje javnega mnenja, so na začetku tega meseca objavili rezultate zadnje raziskave Slovensko javno mnenje (SJM). Ta je med drugim pokazala, da so prebivalci Slovenije na splošno zadovoljni in srečni. Vprašanje, s katerim na centru že desetletja začenjajo intervjuje, je tisto o zadovoljstvu z življenjem. Ima šifro Z1 in je takole: »V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.« V raziskavi, ki je trajala od novembra do februarja letos in ki velja za »bmw« med slovenskimi javnomnenjskimi raziskavami, so v povprečju respondenti na to vprašanje odgovorili s 7,15, kar je ena najvišjih ocen v zadnjem obdobju. Leta 2020 je bila povprečna ocena odgovorov na to vprašanje 6,9, takoj po osamosvojitvi, leta 1992 in leta 1995, pa 6,29 in 6,46.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Janša manipulira s 300 tisoč Slovenci
Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, se preživlja z upravljanjem profilov na družbenih omrežjih. Ker se je minuli teden na to temo mudila na sestanku v kabinetu predsednika vlade, smo jo vprašali, kako sama razume vlogo družbenih medijev. Je na primer prav, da uradne institucije, kot je predsednik vlade, z javnostjo komunicirajo mimo klasičnih medijev in novinarjev? Madžarska vlada recimo rada poudarja, da tam posrednikov v vlogi novinarjev več ne potrebujejo, ker predsednik vlade Viktor Orbán z državljani komunicira neposredno.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Zakaj sem proti novi nuklearki?
Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin so ta teden v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o projektu Jek 2. Predvidoma bomo tako v drugi polovici novembra v Sloveniji imeli referendum o gradnji novega bloka, za katerega se zdi, da je že vnaprej dobljen. Elektroenergetski strokovnjaki so v veliki večini za, fiziki tudi, ravno tako ekonomisti in gospodarstveniki – slovenska podjetja in gospodarska zbornica drugi blok jedrske elektrarne podpirajo. Gradnjo naj bi podpirala tudi javnost.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
V Ljubljani je mogoče na najemniškem trgu nepremičnin izbirati med zgolj 400 stanovanji, povprečna cena mesečnega najema pa znaša 18,74 evra za kvadratni meter. Za garsonjero ali enosobno stanovanje, pri nepremičninah te vrste je cena približno 21 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da je treba zanje na mesec odšteti okoli 700 evrov oziroma kar polovico povprečne plače, in to brez stroškov. Še bolj nedosegljiv je nakup nepremičnine. V Ljubljani se zdaj prodaja 847 stanovanj, katerih povprečna cena je kar 4595 evrov za kvadratni meter. Kdor želi prvič kupiti stanovanje, bo verjetno zmogel kupiti kvečjemu garsonjero ali enosobno stanovanje, pri teh pa je cena za kvadratni meter seveda še višja. Trenutno je na razpolago 65 takšnih stanovanj s povprečno ceno 5229 evrov za kvadratni meter, kar z drugimi besedami pomeni, da v Ljubljani 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v povprečju stane že 261 tisoč evrov.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Podatki o vrednosti nepremičnin kot državna skrivnost
Podatki o vrednosti nepremičnin, ki so trenutno javno objavljeni, recimo na spletu, so že precej zastareli. Temeljijo na starih modelih vrednotenja iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, pa čeprav na Gursu že leta razpolagajo z novimi cenitvami in novimi modeli. Zakaj jih ne objavijo? Razlog za to je precej banalen in očitno tudi političen. Marca 2020 so na Gursu spremenili vrednotenje nepremičnin. Spremenili so tipe registrov in uvedli drugačne, veliko objektivnejše modele vrednotenja, ki so se približali tržnim razmeram. Gursove vrednosti nepremičnin so recimo do leta 2020 temeljile na skupnem vrednotenju stavb in zemljišč, zato so bile predvsem hiše z velikimi gradbenimi parcelami ali pa nepremičnine na zemljiščih z veliko vrednostjo, kot so ta v Ljubljani, podcenjene. Novi modeli so ta manko odpravili. Na prvi pogled bi morali biti vsi zadovoljni z napredkom. A je tu nastala težava.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
V Sloveniji občine podjetjem ali posameznikom pošiljajo račune za nepremičninski davek – torej nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – avtomatizirano na podlagi podatkov, ki jih dobijo iz javnih evidenc, kot je zemljiška knjiga. A z raziskavo lastništva nepremičnin v Sloveniji in občini Ljubljana so na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) nedavno odkrili množico nepremičnin, stanovanj in stavbnih zemljišč, pri katerih lastništvo ni jasno razvidno. V Sloveniji obstaja denimo kar devet odstotkov nepremičnin, ki so v lasti fizičnih oseb, pri čemer v zemljiški knjigi ni navedena številka EMŠO. To pomeni, da lastnika ni mogoče takoj določiti na podlagi matičnega registra. A v teh primerih obstajata vsaj ime in priimek. Še večja težava je, če ni niti imen. Pri kar treh odstotkih nepremičnin v Sloveniji je v zemljiški knjigi kot tip lastnine vpisana »družbena lastnina«, ki v današnji, kapitalistični družbenopolitični ureditvi kot pravna kategorija ne obstaja.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Politika
SD se prečiščuje / Ji bodo sledili tudi v SDS?
Vilo na Levstikovi ulici v Ljubljani, dolgoletni, podedovani simbol SD z znano fasado, na kateri so nezadovoljni občani lahko pustili grafite, bo stranka prodala. Odločitev o prodaji se časovno ujema z afero »sodna stavba na Litijski cesti« in s prihodom novega generalnega sekretarja stranke Matevža Frangeža, ki se je odločil za čiščenje strankinih bilanc. V SD, kjer so si po zadnjih volitvah nakopali skupaj 1,5 milijona evrov dolgov, so zadnje leto vilo uporabljali za obvodno financiranje stranke. Ustanovil se je Inštitut 1. maj, v katerega se je lani steklo 395 tisoč evrov donacij, del tega denarja pa je nato inštitut pošiljal stranki tako, da ji je plačeval najemnino.
-
V primerjavi s svojim predhodnikom Danijelom Bešičem Loredanom se je Valentina Prevolnik Rupel (1971) z ekipo odločila za drugačno pot: ne napoveduje velike revolucije, ampak postopno izboljševanje razmer. Prejšnji teden je vlada sprejela največji sveženj ukrepov, zapisanih v uredbi o zdravstvenih storitvah. Kam nas bodo ti pripeljali? Valentina Prevolnik Rupel pravi, da je velika zagovornica javnega zdravstva. In to ne iz ideoloških razlogov, ampak na podlagi dejstev.
-
Zakaj so zdravniki med stavko produktivnejši kot sicer?
Eno najbolj neverjetnih novic so ta teden sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zdravniki stavkajo že štiri tedne in njihov sindikat redno objavlja dramatične napovedi o zlomu zdravstvenega sistema. Kmalu naj bi zapirali pediatrične oddelke in porodnišnice, pravijo – kar so seveda sporočila, ki jih je treba brati v kontekstu pritiskov na vladno pogajalsko stran. Ob vseh teh napovedih iz posameznih javnih institucij, ki naj bi bile tik pred delovanjem v kriznih razmerah, so iz NIJZ sporočili, da je bil zdravstveni sistem med stavko produktivnejši kot lani v istem času.
-
Dominika Švarc Pipan / »Vsi so se postavili proti meni, le Tanja Fajon ne«
Z Dominiko Švarc Pipan smo se sestali na ministrstvu za pravosodje dan po tem, ko je o svoji politični prihodnosti govorila s predsednikom vlade. Za širšo javnost je bil januar 2024 čas, v katerem je besedna zveza objektivna odgovornost dobila nov pomen. Kako naj ravna politik, ki naredi napako? Njeni kritiki, predvsem bivši kolegi iz SD in tudi politiki iz SDS, so želeli, da bi se nemudoma posula s pepelom in molče odšla. Predvsem pa, da sama ne bi preiskovala, kaj je pri projektu, za katerega je bila odgovorna, šlo narobe. Odločila se je, da bo odšla. A šele po tem, ko je v sefih pravosodnega ministrstva zavarovala nekaj dokazov. Ti zdaj tam še vedno čakajo na prihod kriminalistov. O tem gotovo nekaj ve, konec koncev je od leta 2010 do 2016 opravljala tožilsko delo na meddržavnih sodiščih.
-
Ena najbolj eksplozivnih političnih afer, ki je pretresla Italijo v njeni polpretekli zgodovini, se je imenovala Čiste roke, Mani pulite. V Mladini smo leta 2004 objavili intervju z italijanskim tožilcem Antoniem Di Pietrom, ki je pojasnil potek zgodbe. Začela se je nedolžno, z majhnim, a nenavadnim odkritjem. Di Pietro je ugotovil, da je eden od manj pomembnih politikov iz italijanske socialistične stranke, Mario Chieso, plačeval bivši ženi višjo preživnino, kot so znašali njegovi uradni dohodki. Bivša žena se je pritoževala nad po njenem prenizko preživnino, Di Pietro pa je sumil, da je nekaj narobe. Ob pregledu njegovega poslovanja je dobil odgovor, ki ga je iskal: politik je imel precej višje dohodke. In sicer zato, ker je od neke čistilnice dobival podkupnino. Nekaj zase, nekaj pa za svojo stranko.
-
V ospredje afere spornega nakupa sodne stavbe na Litijski se je ta teden postavil generalni sekretar stranke SD Klemen Žibert. Na njegovo vlogo je začela kazati prav ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Potem ko jo je vodstvo stranke pozvalo k odstopu, saj da mora za sporni nakup sodne stavbe prevzeti objektivno odgovornost, je ministrica s prstom pokazala na svojega še nedavnega strankarskega kolega: »Predsedstvo sem v ponedeljek že opozorila na možnost oziroma na moje domneve in sume, da je v zadevo v ozadju vpleten tudi generalni sekretar SD-ja Klemen Žibert, za katerega očitno stranka meni, da je normalno, da se vmešava v projekte ministrstva. Mislim, da je to daleč od normalnega in da generalni sekretar nima kaj početi na ministrstvih, ne samo na našem, seveda tudi na drugih. Moram reči, da je generalni sekretar tudi v preteklosti, v tem mojem mandatu, poskušal vplivati na določene odločitve, na primer pri izbiri notarjev …«
-
Ime, ki bo zaznamovalo zadnjo, zdaj že 12. zdravniško stavko, je Bojan Kontestabile. Anesteziolog Kontestabile je seveda zaslovel z izjavo, da bo januarja zaslužil manj od čistilke. Njegova logika je javnost presenetila: januarja, je izračunal, bo zaslužil 5490 evrov neto za 203 delovne ure in 184 ur pripravljenosti doma, kar znese 14,1 evra na uro. Čistilke pa na drugi strani dobivajo na roko 20 evrov na uro, je poudaril. Toda novinarji so hitro izbrskali nekatere zanj neprijetne podrobnosti. Bil je na primer tudi najemnik neprofitnega stanovanja, medtem ko si je v Ljubljani, na Golovcu, gradil vilo. Čistilke pa si seveda ne gradijo vil. Dejansko je Kontestabile bil, medtem ko je bival v neprofitnem stanovanju, eden najbolje plačanih zdravnikov v državi: in v kovidnem letu 2021 je po podatkih, s katerimi razpolagamo, na mesec prejemal okoli 15 tisoč evrov bruto.
-
Koliko zdravnikov podpira Fides?
Iz civilne iniciative Glas ljudstva so sporočili, da so prejeli pismo mlajšega zdravnika, zaposlenega v javni bolnišnici, ki ne želi biti javno imenovan in v katerem priča o pritiskih, naj se udeleži stavkovnih shodov in umakne soglasje za nadurno delo. »V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa, če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči,« naj bi ta zdravnik napisal v pismu.
-
Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj
Ta teden je eden od zdravnikov, zaposlenih v UKC Ljubljana, nekaj sto stavkajočim kolegom poslal elektronsko sporočilo. V pismu, kot se je izrazil, je nanizal nekaj misli o zdravniški stavki: »Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov,« je zapisal. Nato pa dodal: »Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari.«
-
Pred dvema letoma, v času najbolj grobih napadov vlade Janeza Janše na neodvisne institucije, je eno od bolj umazanih vlog na finančni upravi (Furs) opravil javnosti pretežno neznani uradnik z imenom Simon Starček. Finančna uprava je bila med tistimi državnimi ustanovami, ki si jih je vlada Janeza Janše nemudoma po prevzemu oblasti zelo natančno in sistematično podredila. Najvidnejši aktivist razgradnje finančne uprave je bil sicer davčni svetovalec Ivan Simič. V času njegovega vodenja je v dobro svojih strank začel vojno proti davčnim inšpektorjem. Najbolj izkušene med njimi je premeščal na nižja delovna mesta, odvzemal jim je pooblastila in jih tudi javno blatil. Na kadrovskem področju pa so na finančno upravo pod njegovim vodenjem na ključna mesta prišli neizkušeni, a lojalni člani stranke SDS. In ves ta čas je bil Simiču v oporo že omenjeni Simon Starček, sicer matematik po univerzitetni izobrazbi, z doktoratom iz geodezije. Prvih nekaj mesecev, takoj po nastopu vlade, ko se je že vedelo, da se tja vrača Ivan Simič, je Starček kot vršilec dolžnosti vodil finančno upravo, po Simičevem prihodu pa je postal njegov namestnik.
-
Koliko je dejansko vredna in velika stavba, ki so jo kupili za 7,7 milijona evrov?
Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski, za katero je plačalo 7,7 milijona evrov, ni naročilo cenitve, ampak se je zaneslo na cenitev, ki jo je naročil prodajalec. Ta cenitev, pod katero se je podpisal cenilec Anton Rigler, je pokazala, da naj bi bila stavba vredna 7,98 milijona evrov. A kot se je kasneje izkazalo, je cenitev dejansko bila opravljena, v časovni stiski in na podlagi cenitve, ki jo je leta 2017 opravila cenilka Breda Zorko, ki pa je stavbi določila ceno 2,9 milijona evrov.
-
Koliko plačujemo za najemnine sodišč?
Ministrstvo za pravosodje že leta v Ljubljani plačuje vsak mesec 376 tisoč evrov ali 4,5 milijona evrov na leto za najemnine za različna sodišča. Stavbe, v katerih domujejo sodišča v najetih prostorih, so večinoma neprimerne, predvsem primanjkuje razpravnih dvoran, številne nepremičnine so slabo vzdrževane in neizolirane. Takšno stanje naj bi bilo sicer zgolj začasno, saj naj bi država ob Dunajski za okoli 130 milijonov evrov zgradila sodno palačo, v katero bi preselila vsa sodišča. A z nakupom stavbe na Litijski se ta rešitev sedaj vse bolj umika v nedoločeno prihodnost.
-
Mračna skrivnost Postojnske jame
Lansko leto je bilo, kar zadeva turizem, nedvomno rekordno. Po za zdaj še začasnih podatkih, zbranih do novembra, je bil obisk tujih in domačih gostov za dva odstotka večji kot v rekordnem predpandemičnem letu 2019. Še bolj pa se je povečal promet na naših najbolj obiskanih turističnih točkah. V Sloveniji sta dve, kamor navadno zaide veliko obiskovalcev. Prva je Ljubljanski grad, kamor je lani z vzpenjačo ali peš prišlo 1,2 milijona obiskovalcev, druga slovenska znamenitost, ki je ne sme izpustiti noben turist, pa je Postojnska jama, kjer je bilo obiskovalcev lani 1,4 milijona, toliko kot leta 2019. Še hitreje rastejo dobički. Leta 2022 so v podjetju Postojnska jama imeli 7,6 milijona evrov čistega dobička. Verjetno tudi zato, ker je danes vstopnina v Postojnsko jamo že trikrat višja od vstopnine v Pompeje. Predsednik uprave Marjan Batagelj za leto 2023 napoveduje 13,4 milijona evrov dobička.
-
Za občutek varnosti smo kupili še nekaj raket
Plačali bomo 146,82 milijona evrov, so ta teden sporočili z obrambnega ministrstva, in za to dobili nemški sistem zračne obrambe srednjega dosega, imenovan IRIS-T SLM. En tak sistem sestavljajo tri izstrelitvene naprave na tovornjakih, ki nosijo po osem raket z dosegom 40 kilometrov, in ločeno poveljniško vozilo. Po neuradnih podatkih naj bi bili kupili dva takšna sistema. Z enim bi lahko recimo varovali Ljubljano, z drugim pa letališče Cerklje in krško jedrsko elektrarno.
-
Matjaž Han / »Socialni demokrati niso nikdar omogočili SDS, da bi prišla do vlade«
Matjaž Han je ljudski gospodarski minister, zelo rad je med podjetniki. A sam pravi, kot se za socialdemokrata spodobi, da je rad tudi med sindikalisti. Je med člani SD z najdaljšo kariero v stranki, ki jo je začel leta 2004, ko je bil izvoljen za poslanca, nato pa je bil dolga leta tudi vodja poslanske skupine. Kot gospodarski minister ima v zadnjih dveh letih sladko nalogo: deliti mora na stotine milijonov subvencij gospodarstvu zaradi najrazličnejših kriz. In morda je tudi zato na barometrih priljubljenosti politikov na vrhu.
