Borut Mekina
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika Za naročnike
Minuli petek je na enem od balkonov večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v središču Ljubljane visela nacistična zastava. Stanovalec, ki nas je na incident opozoril, pravi, da so jo izobesili »trije mladostniki, med njimi dva obritoglavca«. Po posredovanju ogorčenih sosedov so mladostniki zastavo menda umaknili, hkrati pa so sosedje incident prijavili policiji. Več
-
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika Za naročnike
Dr. Irena Šumi, antropologinja
Kaj ima antisemitizem s postavitvijo osrednjega slovenskega spomenika sprave? Veliko. Dr. Irena Šumi, sicer raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je pri preučevanju zgodovine slovenskih Judov raziskovala antisemitizem na Slovenskem ter s tem tudi kolaboracijo domobrancev in RKC z nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Raziskovalna pot jo je od tukaj – od vprašanja holokavsta in rasizmov – vodila tudi do fenomena slovenske sprave. Ta zanjo ni nič drugega kot zgodovinski revizionizem. Zamolčanje medvojnega antisemitizma. Zato je po njenem pot naprej napačna. Več
-
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Štirje predsedniki, predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta, so ta teden na Kongresnem trgu v središču Ljubljane odkrili spomenik »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam«, ki naj bi služil ohranjanju »stremljenja k narodni pomiritvi in spravi«, kot je večkrat poudaril eden glavnih pobudnikov projekta, predsednik države Borut Pahor. Več
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika Za naročnike
Zakaj v Sloveniji prave reforme, ki bi krepile tržno gospodarstvo, niso mogoče? Odgovor, ki ga je v začetku tega meseca na prvem programu RTV Slovenija, v enem od najbolj gledanih terminov, izrekel Rado Pezdir, »izvrsten raziskovalec slovenskih arhivov«, ki razkriva res »šokantna delovanja«, kot ga je predstavil voditelj Jože Možina, je šel v smeri komunistične zarote. Državo vodi »rdeče plemstvo«, na Udbi utemeljena komunistična kontinuiteta, ki ji pod vodstvom Milana Kučana nujno potrebne reforme niso v interesu. Nastopajoča sta kameram nastavljala dokument za dokumentom, ki naj bi dokazovali, da je ta vladajoča komunistična kontinuiteta povrh vsega utemeljena tudi na mafijskem podzemlju. Več
-
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Družba
Eden najpomembnejših organov v Slabi banki (DUTB) je akreditacijska komisija, ki opravlja funkcijo glavnega kadrovskega organa. Ta komisija namreč izbira nadzornike v podjetjih, s katerimi DUTB upravlja, hkrati pa njeni člani sodelujejo pri izboru kandidatov za najvišje položaje v Slabi banki, recimo za položaje izvršnih direktorjev s plačami preko 10 tisoč evrov mesečno. Več
-
Borut Mekina | foto: Borut Krajnc
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Dr. Mirjam Škrk, slovenska agentka pri arbitražnem sodišču
Dr. Mirjam Škrk je bila glavna predstavnica Slovenije pred arbitr ažnim sodi -ščem. Priprava slovenske argumentacije in priprava odgovorov Slovenije na hrvaška stališča glede morske in kopenske meje sta bili v zadnjih osmih letih njeni glavni službeni nalogi. Ali pa še več. Škrkova se namreč s temi vprašanji ukvarja že vso kariero. V devetdesetih, preden je postala ustavna sodnica, je sodelovala v skoraj vseh strokovnih forumih, komisijah in skupinah na temo slovensko-hrvaške meje. Od komisij, ki so iskale kompromise glede mejne črte, do skupine strokovnjakov, ki je pred leti skušala najti kompromis glede pomoči tretjega. Profesorica mednarodnega prava in prava morja zdaj upa, da je z zadnjo odločitvijo arbitražnega sodišča to delo za vedno zaključeno. In da po mejni komisiji in komisiji za iskanje kompromisa glede mejnih skupin ne bo potrebna še skupina za iskanje kompromisa glede rešitve. Več
-
-
6. 7. 2017 | Politika
Ugledni in vplivni hrvaški akademik Davorin Rudolf, bivši glavni hrvaški pogajalec glede meje s Slovenijo, je bil eden izmed prvih hrvaških strokovnjakov, ki so komentirali nedavno razsodbo arbitražnega sodišča. Za hrvaško tiskovno agencijo HINA je 29. julija izredno kritično dejal, da je odločba arbitrov »totalni amaterizem in pristranskost«, pri čemer je Rudolf v prvi vrsti mislil na način, na katerega so razsodniki potegnili mejo v dolini Dragonje. Ta meja je namreč bila tudi odločilna za mejo na morju, saj je bila s tem določena izhodiščna točka na obali. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Čeprav je Janez Zemljarič danes sinonim za nekdanjo tajno policijo, Službo državne varnosti (SDV), ki jo je vodil med letoma 1973 in 1978, to ni bila najpomembnejša vloga, ki jo je imel v času Jugoslavije. Zemljarič je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najpomembnejših slovenskih politikov, v letih 1978–1980 je bil notranji minister, potem do leta 1984 predsednik izvršnega sveta oziroma tedanje slovenske vlade, med letoma 1984 in 1989 pa podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta. Lahko se pohvali s številnimi projekti, ki jih je uspešno zaključil, od gradnje Cankarjevega doma do ljubljanskega kliničnega centra. Še pomembnejše pa je, da je v njegovem času Slovenija z velikimi in tehnološko naprednimi podjetji, na primer Iskro ali Litostrojem, prodrla na svetovne trge. O tem smo se z njim pogovarjali. Sestali smo se večkrat. Kmalu bo star 90 let, ponosen je, da so mu veljavnost vozniškega dovoljenja znova podaljšali za leto dni. Čeprav se je upokojil leta 1989, še zmeraj hodi v »službo«. Vsak dan pride »delat« v WTC, kjer ima svojo pisarno navadno v okrepčevalnici Zoki. Več
-
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Intervju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je potekal v sejni sobi, zraven njegove pisarne. Za mizo sta poleg predsednika sedeli še svetovalki za odnose z javnostmi. Ni imel veliko časa, zgolj 45 minut med sestankom s svojim svetovalcem, državnim sekretarjem Antonom Žuničem, in srečanjem s sindikati javnega sektorja. Kljub temu se je na pogovor dobro pripravil, lahko zapišemo, da profesionalno. Pred njim je bila mapa z naslovom »Intervju za Mladino«, v njej pa več strani teksta, ki sta mu ga pripravila druga dva svetovalca. Več
