Peter Petrovčič
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba Za naročnike
Ta članek bi bilo pravilneje poimenovati »Priročnik za korupcijo: primer TEŠ 6«, saj v njem razkrivamo različne izvedbene načine nezakonitega prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe v primeru večjih infrastrukturnih projektov. Skrb, da utegne vseeno priti prav interesnim skupinam in politikom ob prihodnjih večjih infrastrukturnih projektih, pri čemer bo gotovo največji gradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je odveč: prav te interesne skupine in politiki namreč te načine poznajo. Drugače je s sleherniki: ne znamo namreč vedno prepoznati, kaj se dogaja, nimamo časa, vse skupaj je zavito v visokoleteče besede.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Politika Za naročnike
Kam lahko država namesti tujce?
Občini Brežice in Središče ob Dravi sta s tožbo sprožili upravni spor zoper državo. Izpodbijata sklep vlade, s katerim je pred časom odredila, da se na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi postavita montažna sprejemna centra za prosilce za azil, ki bi v času poletnih viškov lahko služila tudi kot namestitvena centra. Povedano po domače, občini želita državi preprečiti, da bi na lastnih parcelah, ki že več let samevajo, začasno namestila tujce, ljudi.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba Za naročnike
Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1999 in se kmalu za tem zaposlil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Andreja Bajuka (NSi). Kot izhaja iz njegovega življenjepisa na spletni strani ustavnega sodišča, je potem s pomočjo državne štipendije odšel na magistrski študij na Harvard v ZDA. Tam je nato desetletje iskal svoje mesto pod soncem in se preskušal na različnih oddelkih in pri številnih predmetih, dokler se ni v Slovenijo vrnil spomladi 2017, ko je bil izvoljen za ustavnega sodnika.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba Za naročnike
Novi največji korupcijski škandal?
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je skupaj s Premogovnikom Velenje iz leta v leto v večjih finančnih težavah. V prihodnjih desetih letih bosta pridelala vsaj milijardo evrov izgube, objektivno bi morala že ustaviti proizvodnjo, ugasniti kotle. Ohranitev pri življenju se zdi mogoča le še s prenosom teh dveh energetskih družb v lastništvo države, z ustanovitvijo nekakšne energetske slabe banke in s še dodatno milijardno davkoplačevalsko injekcijo. Vse to pa korenini v politični odločitvi za gradnjo dodatnega, šestega bloka TEŠ, katerega gradnja je stala 1,4 milijarde evrov in je bila največji korupcijski posel doslej. Zakaj je to po vseh teh letih še vedno ali celo vedno bolj pomembno? Ker tudi poldrugo desetletje kasneje ti korupcijski posli niso preiskani, vpletenih je bilo na desetine ljudi, država preganja le peščico, obsojen pa seveda ni bil še nihče. V takih razmerah se zdi neprimerna odločitev za ponovitev vsega tega pri gradnji novega bloka jedrske elektrarne, ki bo z vrednostjo gradnje, ocenjeno na 15 milijard evrov, pač le (vsaj) desetkrat večji korupcijski posel. Zavzetost celotne politike za ta novi »kolač za razdelitev« to zgolj potrjuje.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba
Norčevanje / Nekdanji Janšev šef RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough zmaguje na sodišču
Delovno in socialno sodišče je odločilo, da je bil nekdanji v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough s položaja razrešen nezakonito. Sodba sicer še ni pravnomočna in tudi ne dokončna, ker sodišče odloča še o zahtevkih Graha Whatmougha iz tega naslova. A odločitev, ne glede na to, da je morda formalnopravno pravilna, se zdi krivična. Nekako skorajda v posmeh pravni državi.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Politika
Vključevanje namesto izključevanja
Ko je prejšnji teden premier Robert Golob z vladno ekipo stopil pred poslance, da bi odgovoril na aktualna poslanska vprašanja, je moral seveda spregovoriti tudi o migracijah. Verjetno je eden prvih slovenskih politikov, zagotovo pa prvi predsednik vlade, ki je odkrito spregovoril o težavah, s katerimi se bo morala politika na tem področju ukvarjati v prihodnjih letih in desetletjih. »Integracija tujcev, tako legalnih migrantov kot ilegalnih migrantov, je ena od ključnih nalog,« je dejal Golob in dodal, da je vključevanje tujcev v družbo edina pot naprej, ker Slovenija potrebuje tudi tujo delovno silo, čeprav bo to dolgotrajen in zahteven proces, ki se bo marsikomu zdel neizvedljiv. »Ne bomo dovolili segregacije, ker je pot od segregacije do vzbujanja sovraštva tako enostavno preprosta in kratka, da se, žal, zagotovo kakšen ne bo mogel upreti. Te možnosti ne bomo dali,« je bil odločen Golob in nadaljeval, da si želi, da tujci »pridejo z družinami, da se lažje integrirajo,« ter zaključil s pozivom političnim nasprotnikom, naj »raje, kot da nabiramo politične točke, predlagam, da se vsi, ki imate na tem področju željo po sodelovanju, vključite v delovne skupine. Danes tukaj ni nobenega od stroke, smo samo politiki. Dajmo priložnost stroki, da najde prave rešitve.«
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Politika
Na dan, ko je SDS na kongresu pripravila protivladni protest, je predsednik stranke Janez Janša gostoval v Odmevih na TV Slovenija in opozoril, da njegovo stranko v zadnjem desetletju onemogočajo tudi z zmanjševanjem števila volišč. »Šlo je za drastično ukinjanje volišč v podeželskih volilnih okrajih, predvsem v tistih okrajih, kjer je naša stranka zelo močna,« je opozoril in dodal, da »ko to seštejemo, gre za stotine volišč po celotni državi, predvsem na podeželju«. Volivci iz »njegove« volilne baze naj bi tako imeli otežen dostop do volišč, kar menda marsikoga odvrne od namere, da se udeleži volitev (in odda svoj glas za SDS).
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
Vzreja divjih živali z izključnim namenom odstrela
Javna skrivnost je, da slovenske divje živali spadajo med najbolj umetno hranjene, med tiste, ki jim lovci prinašajo dodatno hrano, na svetu. Verjetno pri tem sodimo v svetovni vrh. Slovenski rjavi medvedi so, to je empirično dokazano, najbolj umetno hranjeni medvedi na svetu, delež umetne hrane v prehrani teh živali ni nikjer večji kot pri nas. Temu primerno cveti lov na divje živali. Nekatere živalske vrste pa vendarle ne zdržijo lovskega pritiska, zato se namensko vzrejajo in dodajajo v naravo. Toda ne govorimo zgolj o rečnih ribah … Zavod za gozdove Slovenije upravlja osem velikih »lovišč s posebnim namenom«, kot se imenujejo. Gre za velike predele gozdov, katerih »posebni« namen je lovski turizem. Čeprav to storitev ponujajo lovske družine v »svojih« revirjih, je lovski turizem predvsem v »državnih« loviščih utečen posel. Po zadnjih podatkih, ki so za predlansko leto, je samo v državnih loviščih lani lovilo 2466 lovskih gostov, ki so skupaj ustrelili za 1,2 milijona evrov divjih živali.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Transspolnost? Tri leta zapora!
Pred slabimi tremi leti, junija 2021, je madžarski parlament na predlog Fidesza Viktorja Orbána uzakonil prepoved »predstavljanja in promocije spolne identitete, drugačne od spola pri rojstvu, ter spremembe spola in homoseksualnosti osebam, mlajšim od 18 let«. S tem se je zares razplamtel spor med Orbánovim režimom in evropsko komisijo, ki je neuspešno zahtevala, naj te in druge posege v pravice gejev, lezbijk in transspolnih oseb odpravi, in potem pred sodiščem EU zoper državo vložila tožbo, ki se ji je pred časom pridružila tudi Slovenija. Zakaj govorimo o tem?
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Družba
Marsikomu v laični in tudi v strokovni javnosti se je zdelo, da je policija – policijski šefi v pisarnah, ki so se udinjali politiki, in policisti na terenu – nad protivladnimi protestniki v času zadnje Janševe vlade izvajala nesorazmerno represijo. To je ne nazadnje potrdil tudi strokovni nadzor notranjega ministrstva v času, ko ga je vodila Tatjana Bobnar. V povezavi s tem je bilo podanih več deset prijav in kazenskih ovadb, a so jih na tožilstvu bolj ali manj brez izjem zavrgli.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Družba
Ustavno sodišče je razveljavilo (eno od dveh) odločitev vrhovnega sodišča glede žaljivega tvita Janeza Janše, ki je leta 2016 novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl označil za »odsluženi prostitutki«. Gre za sodbo vrhovnega sodišča, s katero so trije politično pristranski sodniki – v nasprotju s številnimi sodbami v tej zadevi na podlagi odškodninskih in kazenskih tožb, na prvostopenjskih in višjih sodiščih ter vrhovnem sodišču – razsodili Janši v prid. Vrhovno sodišče bo moralo zdaj o zadevi odločati ponovno in skladno z navodili ustavnega sprejeti drugačno odločitev. S tem bo ta sodna saga dokončno zaključena.
-
22. 3. 2024 | Mladina 12 | Družba
Javni evri za domoljubne veterane
Pred dnevi se je minister za obrambo Marjan Šarec sestal s predstavniki veteranskih organizacij ob slavnostnem podpisu pogodb o financiranju za letošnje leto. Gre za tradicionalno vsakoletno prireditev, na kateri se srečajo predsedniki kakega ducata veteranskih organizacij, od katerih si velikih pet med sabo razdeli veliko večino javnih sredstev za delovanje, letos skupaj slaba dva milijona evrov. Katere naloge v javnem interesu, ki upravičujejo javno financiranje, opravljajo veteranske organizacije in kako se denar deli mednje?
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
»Smo v slovenski šoli, govorite slovensko!«
»Že nekaj časa smo priča pritisku, ki ga učiteljice izvajajo glede komunikacije med učenci med odmori v njihovem materinem jeziku, v srbskem, bošnjaškem, hrvaškem, makedonskem, albanskem jeziku … Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času, recimo med odmorom ali malico med seboj komunicirajo v njihovem materinem jeziku«, piše v pismu, pod katero so podpisani »zaskrbljeni starši otrok, katerim je onemogočena uporaba materinega jezika«. Očitek o prepovedovanju uporabe maternega jezika se nanaša na Osnovno šolo Kolezija v Ljubljani.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Hinavski ljubitelji maternega jezika
Ko v Novi Sloveniji, sicer naslednici Slovenskih krščanskih demokratov, govorijo o svoji identiteti, lahko slišimo, da gre za »sodobno« stranko »za vse ljudi«, ki je »odprta za novosti« in sprejemajoča do »raznolikosti«. Tako piše tudi v njihovem programu. Javno so se pred leti promovirali kot podjetniška stranka, v zadnjem obdobju pa stavijo predvsem na sredinskost, zmernost. Javnost želijo prepričati, da si zaslužijo glasove volivcev, ki ne pogledujejo ne levo ne desno ali pa vsaj ne tako skrajno desno, kot vedno bolj pogledujejo v SDS, v katere senci se že desetletja NSi bori za svoj prostor pod soncem. Njene nedavne aktivnosti, sploh hinavsko razpihovanje sovraštva do narodov bivše SFRJ, stranko uvršča daleč stran od sredine.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
(Ne)primerna državna sekretarka?
Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je po odstopu zaradi afere z nakupom sodne stavbe nadomestila Dominiko Švarc Pipan, si izbira najbližje sodelavce, pri čemer je za položaj državne sekretarke izbrala Aleksandro Spasojević. Predlog za njeno imenovanje je bil že na dnevnem redu vladne seje, a je bil umaknjen, ker premier Robert Golob ni dal soglasja.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Konec februarja se vsako leto spomnimo izbrisa – največje sistematične kršitve pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, večinoma državljanov bivših jugoslovanskih republik, in jim s tem odvzela pravico bivanja v državi, pa tudi vse ekonomske, socialne in zdravstvene pravice.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Ustrežljivi, prijazni in delovni sužnji
V teh dneh bi moral minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec odpotovati na Filipine, v Manilo, kjer naj bi podpisal memorandum med Slovenijo in to otoško državo o sodelovanju na področju dela. To se sicer ni zgodilo, saj je bil obisk zaradi usklajevanja besedila memoranduma prestavljen na april. A gre le za manjši zastoj pri že skorajda povsem udejanjenem projektu odpravljanja pomanjkanja delovne sile v Sloveniji s filipinsko migrantsko delovno silo, ki jo zadnja leta uporabljajo vedno številnejše evropske države, tudi sosednje. Za kakšen projekt sploh gre? Zakaj je zanimiv za Slovenijo? In zakaj ravno Filipinci z drugega konca sveta, ne pa tujci iz bližnjih regij, ki prav tako potrebujejo delo?
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Politika
NSi razpihuje sovraštvo do pripadnikov nekdaj bratskih narodov
NSi je vložila zahtevo za »razpis posvetovalnega referenduma« o zakonu o kulturnih pravicah pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. V stranki imajo težave s tem, da bi Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci in Albanci imeli nekatere kulturne pravice, še posebej jih moti možnost, da bi se otroci v šolah fakultativno lahko učili materinščine, kar je sicer mogoče že po veljavni zakonodaji. »Sporni« člen je zgolj določal, da ministrstvo za izobraževanje »omogoča osnovno- in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega ali dopolnilnega pouka ali interesne dejavnosti razširjenega programa šol za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ«.
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Politika
Ko je v času epidemije koronavirusne bolezni vlada Janeza Janše vladala z (vladnimi) odloki namesto z zakoni, sprejetimi v državnem zboru, je marsikdo opozarjal na zlorabo oblasti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, tedaj še odvetnica, je to označila za pravno huliganstvo, ustavno sodišče pa je zaradi protiustavnosti razveljavilo cel kup omenjenih odlokov. Ko je prejšnji teden vlada Roberta Goloba z odlokom posegla v zdravniško stavko, je nasprotna politična stran vanjo usmerila prst, češ da oblast izvaja na protiustaven način. Pa je to res?
-
8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, da se 297. člen (razpihovanje nestrpnosti) kazenskega zakonika razglasi za neustaven, ker izrecno ne določa, da sta »nacistični pozdrav« ter »javna in zasebna raba nacističnih simbolov« kaznivo dejanje. Odločitev so sodniki sprejeli z glasovi šestih sodnikov proti trem, pri čemer so proti glasovali Rajko Knez ter Klemen Jaklič in Marko Šorli. Na prvi pogled je videti, kot da bi liberalnejši del ustavnega sodišča preglasoval konservativnega in da so levosredinsko usmerjeni sodnice in sodniki preprečili desno usmerjenim, da bi zahtevali strožjo obravnavo poveličevanja nacizma. A tako je videti le na prvi pogled.
-
V Sloveniji je že od leta 2004 zasebnikom prepovedano zadrževanje iz narave odvzetih medvedov v kletkah. A še danes so tako zaprti vsaj štirje medvedi na vsaj štirih lokacijah, večinoma kot zanimivost ob gostilnah oziroma kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Mednarodna nevladna organizacija Four paws s sedežem na Dunaju, ki se posveča reševanju ujetih divjih živali, ponuja brezplačno premestitev teh živali v zatočišča za medvede v naravnem okolju. Kako se bodo odločile oblasti?
-
Končno poprava krivic izbrisanim?
V ponedeljek, 26. februarja, je minilo 32 let od izbrisa – največje enkratne sistemske kršitve človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Tega dne leta 1992 je slovenska poosamosvojitvena oblast iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, večinoma državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik (in tudi nemalo slovenskih državljanov) in jim s tem odvzela pravico bivanja v državi, prav tako pa vse ekonomske, socialne in zdravstvene pravice. V Sloveniji še danes živijo izbrisani brez vseh pravic, več kot polovica izbrisanih pa je bila tako ali tako oblastno izvzeta iz poprave krivic. Na mizi je nov zakon, ki bi vse te krivice po več kot treh desetletjih vendarle odpravil.
-
Gliha vkup štriha / Skrajna desnica na evropskih volitvah
Nekdanji direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) Fabrice Leggeri je napovedal kandidaturo na evropskih volitvah. Kandidiral bo na listi Nacionalnega zbora (nekdanje Narodne fronte), ki ga vodi Marine Le Pen. Kakšne naloge opravlja Frontex, kdo je Fabrice Leggeri?
-
Več svobode za migrante, več strahu med prebivalstvom?
Vlada je nedavno v bližini mejnega prehoda Obrežje odobrila gradnjo obmejnega sprejemnega migrantskega centra, v katerem naj bi policija opravila predhodni postopek s tujci, preden jih nato namestijo v ljubljanskem azilnem domu ali kateri od njegovih izpostav. A policiji je očitno po dolgih letih pritoževanja, da policisti »niso šoferji«, uspelo zagotoviti, da ji ne bo več treba opravljati prevoza tujcev od meje do azilnega doma. Kako bodo prosilci za azil po novem sploh prišli do Ljubljane? Z javnim prevozom? Na štop? Bodo sploh prišli?
-
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sprejelo precedenčno odločitev glede zakola živali v skladu z verskimi dogmami oziroma je razsodilo o razmerju med pravico živali, da so usmrčene humano, in pravico do verske svobode. Hvala bogu je odločilo v prid živali.
-
Iz leta v leto, od vlade do vlade poslušamo napovedi in obljube o reformah zdravstvenega sistema, ki naj bi ustavile krčenje pacientovih pravic, skrajšale čakalne dobe in predvsem zagotovile dostopnost zdravstva za vse, ki si ne morejo privoščiti najrazličnejših dodatnih zavarovanj in doplačil za dostop do sicer formalno brezplačnih in za vse enako dostopnih storitev javnega zdravstvenega sistema. Med najosnovnejše pravice na tem področju sodi pravica zdravstvenega zavarovanca, da si izbere in tudi dejansko dobi osebnega, družinskega zdravnika. A vsaj v prestolnici to še zdaleč ni nekaj samoumevnega. O tem zdaj tečejo celo sodne bitke, pri čemer se pacienti lahko veselijo pomembne etapne zmage.
-
Odvzem italijanskega odlikovanja Josipu Brozu - Titu
Že vsaj desetletje se v Italiji pojavljajo pozivi k odvzemu odlikovanja z viteškim redom, ki ga je nekdanji predsednik socialistične Jugoslavije Josip Broz - Tito leta 1969 prejel od tedanjega italijanskega predsednika Giuseppeja Saragata. Po navadi se o tem največ govori na »dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije«. Nič drugače ni letos, ko je odvzem odlikovanja podprla italijanska premierka Giorgia Meloni. Tokrat tej dolgoletni zamisli kaže dokaj dobro – potrebna je namreč sprememba 70 let starega zakona, ki določa, da odlikovanj ni mogoče odvzeti postumno.
-
»Nezavedni« rasizem na nacionalni televiziji
V Intervjuju, osrednji pogovorni oddaji na nacionalni televiziji, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer na prvem programu, je voditeljica Vida Petrovčič nedavno gostila Sašo Boštjančič, ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com. Na začetku jo je predstavila kot strokovnjakinjo za zaposlovanje (tujih) delavcev.
-
Zorana Jankovića, nekoč gospodarstvenika, zdaj pa že 18. leto župana prestolnice, že desetletje vztrajno spremljajo očitki o hoji po robu zakona, o različnih korupcijskih kaznivih dejanjih in o zlorabah položaja, ki naj bi jih bil zagrešil med županovanjem. Danes 71-letni župan, ki je pred leti dejal, da ga »niti slučajno ne skrbi, da bi moral v zapor,« in da bo v trenutku, ko bo »pravnomočno obsojen, odstopil s funkcije,« je bil prejšnjo sredo, ko je sklical tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril o zadnjih obtožbah, vidno nezadovoljen. Čeprav je tokrat le eden od več deset osumljencev, je policija ponovno preiskala njegovo pisarno in družinsko hišo pod Golovcem. Očita mu več različnih, med seboj nepovezanih kaznivih dejanj.
-
Afera, povezana z nakupom sodne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, iz dneva v dan očitneje usmerja prst v kadrovsko zasedbo na ministrstvu za pravosodje in v razmerje med strokovnimi in političnimi kadri ter strankarske boje za prevlado na tem ministrstvu. O njih govori celo premier Robert Golob, ki o zadevi meni, da gre za »zelo premišljeno in načrtno dejanje skupine oseb, ki je imela v svojih rokah aparat ministrstva za pravosodje,« in želi slišati, kako je mogoče, »da nekaj ljudi na tretjem nivoju ministrstva take projekte porine naprej skozi državno upravo,« ter razčistiti, »kdo je tisti, ki je zavedel vlado«.
