MLADINA Trgovina
  • Damjana Kolar

    7. 11. 2016  |  Kultura

    Liffe letos tudi v Celju in Novem mestu

    V Ljubljani in Mariboru ter letos prvič tudi v Celju in Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 27. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, na katerem bodo predvajali več kot 100 celovečernih in 19 kratkometražnih filmov. Festival bo odprl film 11 minut, dinamična in igriva filmska sestavljanka številnih usod iz sodobne Varšave v režiji poljskega cineasta Jerzyja Skolimovskega, letošnjega prejemnika zlatega leva za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu. Režiserju se bodo poklonili tudi v sekciji Posvečeno, kjer bo na ogled sedem filmov. Več

  • Damjana Kolar

    5. 11. 2016  |  Kultura

    Prva predstava mednarodne platforme 1Space

    V Španskih borcih v Ljubljani bo 8. novembra ob 19.30 premiera gledališkega performansa z naslovom Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne., ki se ukvarja s tem, kako verski in kulturni milje oblikujeta našo izkušnjo seksa, in obratno, kako lahko seks vpliva na našo kulturno in versko prepričanje. Avtorji predstave so priznani domači in tuji umetniki: Chuma Sopotela (JAR), Ahmed Tobasi (Palestina), Gregor Luštek (Slovenija), Borut Bučinel (Slovenija) in Davor Sanvincenti (Hrvaška), ki so se povezali v sklopu mednarodne platforme 1Space, ki združuje kulturne ustvarjalce iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda.  Več

  • IK

    4. 11. 2016  |  Svet

    Žižek bi volil Trumpa

    "Strah me je Donalda Trumpa, vendar mislim, da je resnična nevarnost Hillary Clinton," je za britanski Channel 4 News povedal slovenski filozof Slavoj Žižek in dodal bi, če bi bil ameriški državljan, raje volil Trumpa, saj se mu na prihajajočih ameriških predsedniških volitvah slednji zdi manj nevarna izbira. Med drugim je izpostavil, da se je strinjal s Trumpovo izjavo, ko je Bernie Sanders podprl Hillary Clinton. Ta se je glasila, da je to tako, kot bi nekdo iz Occupy Wall Street podprl Lehman Brothers. Žižek je napovedal, da se bosta morali v primeru zmage Donalda Trumpa obe stranki, demokratska in republikanska, vrniti k svojim temeljem in premisliti o svojem poslanstvu.

    Channel 4 News on Twitter

    Več

  • Izak Košir

    4. 11. 2016  |  Politika

    Sindikalist Štrukelj: Iz koga se norčuje minister Koprivnikar?

    "Z zlagano trditvijo, da naj bi sindikati vladi hoteli odvzeti pravico predlagati zakone, minister skuša prikriti dejstvo, da slovenska vlada nima namena spoštovati podpisanih pogodb," je svoje javno pismo začel sindikalist Branimir Štrukelj. Ministru očita, da se je zlagal, ko je izjavil: "Sindikati so zahtevali, da vlada pristane na pogoj, da nima možnosti niti predlagati spremembe, brez da sindikati s tem soglašajo." Štrukelj odgovarja, da sindikati javnega sektorja niso nikoli rekli kaj tako absurdnega. "Minister Koprivnikar si je to trditev izmislil, da bi prikril dejstvo, da vlada odstopa od podpisanega zagotovila o soglasju pri temeljnih vprašanjih plačnega sistema, ki ga je dala sindikatom javnega sektorja. Da bi prikril, da slovenska vlada, ki je svoj mandat nastopila z visokoletečimi obljubami o utrjevanju pravne države, o spoštovanju socialnega dialoga, nima namena spoštovati podpisanih pogodb, nam je pripisal zahtevo, ki žali zdravo pamet," poudarja Štrukelj. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Komu se smeji pod vlado SMC?

    Trdna odločenost vlade Mira Cerarja, da zniža obdavčitev najvišjih plač, sprosti cene pogonskih goriv, sprosti trg dimnikarskih in pogrebnih storitev in še bi lahko naštevali, izkazuje neko značilnost vladajoče stranke: da gre za stranko, katere vrh sestavljajo najprej podjetniki in predstavniki višjih dohodkovnih razredov, in da interesu prav te skupine ljudi vlada v svojih odločitvah tudi sledi. Vlada je pri tem prav neverjetno konsistentna. Od v uvodu naštetih odločitev namreč država ne bo imela nobene koristi, nasprotno, zaradi liberalizacije cen pogonskih goriv na avtocestah bo po vseh vladnih (!) analizah država pomembno izgubila pri trošarinah, korist bodo imeli le oba trgovca in pa nosilci franšiz. Prav tako država ne bo imela nobene koristi od znižanja obdavčitve najvišjih plač, korist gre neposredno spet prejemnikom teh plač in seveda podjetjem, ki bodo ob enakih stroških in nespremenjeni masi plač lahko zato dvignila plače najbolje plačanim. Kar v podjetniškem svetu pogosto pomeni, da si bodo dohodke bistveno povišali predvsem lastniki in direktorji v eni osebi. Ukrep, ki je bil namenjen v prvi vrsti tej kategoriji zaposlenih, bodo seveda občutili vsi prejemniki višjih plač. Več

  • 4. 11. 2016  |  Politika

    Staš Zgonik o nesmiselni liberalizaciji cen goriva

    Pogovor je nastal na podlagi članka Bencinska norost>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/291389414&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Damjana Kolar

    4. 11. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

  • Uredništvo 

    3. 11. 2016  |  Politika

    Janša izgubil tožbo tudi proti Eugeniji Carl

    Predsednik stranke SDS Janez Janša je izgubil tožbo tudi proti drugi tožeči novinarki. Slednja je namreč danes dobila obvestilo okrajnega sodišča v Velenju, ki je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora Janša novinarki TV Slovenija Eugeniji Car plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Pred kratkim je enako sodbo proti Janši dobila tudi druga tožeča v zadevi Mojca Pašek Šetinc, prav tako novinarka nacionalne televizije. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo.  Več

  • Borut Mekina

    3. 11. 2016  |  Politika

    Zakaj je Slovenija cerkvi vrnila gozdove, če ti dejansko niso bili cerkveni?

    Cerkvi smo podarili gozdove, čeprav ni bila upravičena do njih. Zdaj želi še odškodnino, ker jih ni dobila dovolj hitro. Iz česa izhaja ta aroganca? V Mladini objavljamo pogodbo, ki smo jo pridobili iz Arhiva Slovenije in na podlagi katere je cerkev z dovoljenjem tedanjega papeža Pija IX. omenjene gozdove, z Blejskim otokom vred, pred več kot 150 leti prodala. Pogodba je sicer v strokovnih krogih znana, a še nikoli ni bila objavljena. Pomembna je predvsem zato, ker že od vsega začetka slovenske osamosvojitve odpira vprašanje, na katero ni pravega odgovora: Zakaj je pravzaprav Slovenija v postopku denacionalizacije te gozdove cerkvi vrnila, če ti dejansko niso bili cerkveni? Večina ostalih držav je takšno premoženje fevdalnega izvora upravičeno, zaradi spremenjenih oblastnih razmerij, podržavila, briksenška škofija pa ga je celo prodala. S kakšnim opravičilom lahko danes cerkev zahteva od države še desetine milijonov evrov odškodnine za neuporabo teh gozdov po letu 1991? Več v članku