MLADINA Trgovina
  • IK

    29. 10. 2016  |  Svet

    Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača

    Medtem ko slovenska vlada razmišlja, kako ustreči družbi Uber s spremembo zakodaje, ki bi omogočila popolno prekarizacijo prevozov, gre Velika Britanija, sicer srčika neoliberalnega kapitalizma, v drugo smer. Ameriško podjetje Uber je namreč na Otoku izgubilo sodni spor glede pravic, ki jih mora zagotavljati svojim voznikom. Delavsko sodišče v osrednjem Londonu je razsodilo v prid dvema voznikoma, ki sta terjala plačilo za dopust in bolniško odsotnost ter minimalno plačo. Več

  • Ko gostje začnejo govoriti neumnosti, se je treba na nacionalki le uleči na mizo in izvesti performans

    Nedeljsko TV oddajo na nacionalni televiziji Vikend paket vodita nacionalkin »taksist« Jože Robežnik in trenutno najmanj moteča voditeljica Bernarda Žarn. Biti najmanj moteč je danes močna pogajalska karta v tej instituciji. Oddaja se začne s tako imenovanim Komentatorskim kotičkom, torej precej politično za razvedrilno oddajo. Za kaj pravzaprav gre? Tri slavne (ali polslavne) osebnosti posedijo za mizo in Jože jim predvaja posnetke aktualnih dogodkov preteklega tedna, oni pa jih komentirajo. Gostje Vikend paketa sicer niso nikakršni strokovnjaki, zato bolj streljajo osle, se smejijo, skušajo biti duhoviti, kar jim le redkokdaj uspe, in zasmehujejo politike, o katerih nimajo pojma. Ja, kot smo v zadnjem času že nekajkrat ugotovili, je nacionalka res postala prvakinja v gostovanju nestrokovnih komentatorjev. Tako so za komentatorsko mizo v prvi oktobrski oddaji sedeli do ušes nasmejana pevka Nuška Drašček, ki svoje podpore stranki SDS nikoli ni skrivala, Fredi Miler, pozabljeni »one hit wonder«, ki so ga potegnili iz naftalina, ter Juš Milčinski, improvizator in igralec v novi oddaji Osvežilna fronta. Gostje so nato »predebatirali« nekaj pripravljenih in iz konteksta vzetih posnetkov iz parlamenta, kjer so svoji inteligenci naredili več škode kot koristi. A krivi pravzaprav niso gostje, kljub kalibru, saj jih voditelj v butasto komentiranje pravzaprav (pri)sili, kriv je pač format rubrike. Več v TV kolumni

  • Damjana Kolar

    29. 10. 2016  |  Kultura

    Konstrukcija izmišljene realnosti

    V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bo od 3. novembra do 11. decembra na ogled fotografska razstava Igorja Ilića z naslovom Nova stvarnost. Za svoj raziskovalni prikaz konstrukcije resničnosti skozi medij fotografije se je avtor za izhodišče gradnje odločil izdelati set znanstvenofantastičnega filma, ki vsebuje veliko različnih efektov, katerih namen je ustvarjanje novih resničnosti. Fotografije filmskih ustvarjalcev, ki uporabljajo različne pripomočke, razkrivajo njihovo brezbrižnost do manipuliranja z resnico oz. ustvarjajo nove. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Moč slabega spomina

    Evropska politika – tako na ravni unije kot držav – je bila šokirana, ko so 24. junija letos Britanci izglasovali odločitev, da zapustijo unijo. Sledili so intervjuji in analize vodilnih evropskih politikov, da je to sporočilo Britancev hkrati tudi opozorilo in obveza, da mora evropska politika bolj prisluhniti državljanom evropskih držav, da mora začeti slediti njihovim interesom, uvideti, da je to najprej unija, katere namen je blaginja državljanov, ki v njej živijo. Da, razumeli smo, ljudje imajo občutek, da evropska birokracija naprej sledi interesom same birokracije, potem mednarodnih korporacij, državljani evropskih držav pa pridejo šele na koncu. Kesanje na kesanje. Poklapani so hodili po Evropi vodilni evropski politiki, se posipali s pepelom, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz sta govorila o zgodovinski odgovornosti do državljanov Evrope, da jim povrnejo zaupanje v Evropo. Več

  • 28. 10. 2016  |  Politika

    Borut Mekina o tem, da je hrane za lačne otroke dovolj, sočutja pa premalo

    Pogovor je nastal na podlagi članka Ali naj jedo potico>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/290300303&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Politika

    Ali naj jedo potico?

    Obrambno ministrstvo bo v naslednjih dveh letih kupilo 120 kosov domnevno nujno potrebnega ročnega protioklepnega orožja, »z učinkovitim dosegom do 1000 metrov«. To nas bo stalo 4,8 milijona evrov, kažejo proračunski dokumenti, o katerih pravkar razpravljajo poslanci. Kupili bodo tudi 88 vojaških terenskih vozil za 3,4 milijona evrov. Kupili bodo za 12 milijonov evrov »vojnih sredstev za izgradnjo bataljonskih skupin«. Kupili bodo novo, še večje brezpilotno letalo za 303 tisočake. V Natovo letališče Cerklje bodo vložili še dodatne tri milijone. In za naslednja tri leta poslali 45 vojakov v Litvo, na Natovo misijo zastraševanja Rusije, kar nas bo stalo 12 milijonov evrov. O teh 12 milijonih evrov ni nihče razpravljal v parlamentu. Pravzaprav je država o teh 12 milijonih evrov parlament obvestila šele po tem, ko je denar zavezništvu že obljubila. Več

  • Komu zvoni?

    Pričakovanja velikih bitk vedno spodbudijo potrebo po veličastnih besedah, da lahko reke črnila izdolbejo globoke struge, po katerih nato stečejo hudourniki krvi. Črnilo je vsekakor pomembnejše od krvi; trajno je. Kri slehernikov ponikne v tla, žrtvovanje vojakov v pozabo, veliki govori in slogani, prepisani in ponavljani, pa odmevajo skozi zgodovino. Vojaški in politični voditelji dobro razumejo to logiko in mediji ji vdano sledijo. Bitka za osvoboditev Mosula iz krempljev fanatične Islamske države je še eden izmed takšnih primerov. Nekateri zahodni mediji so jo poimenovali »mati vseh bitk«. A te besede hitro izgubijo pompoznost, ko se spomnimo, da jih je leta 1990 izrekel nekdanji iraški diktator Sadam Husein. Pred začetkom prve zalivske vojne je ljudstvu obljubil, da bo spopad z ameriško vojsko »mati vseh bitk«. Imel je prav, ta vojna je rodila vse naslednje. Več

  • Damjana Kolar

    28. 10. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov od  28. do 31. oktobra. Več

  • Uredništvo

    27. 10. 2016  |  Politika

    Sodišče: Janša mora novinarki plačati 6.500 evrov, kot kaže bo moral enako vsoto odšteti tudi drugi

    Okrajno sodišče v Velenju je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora predsednik stranke SDS Janez Janša novinarki TV Slovenija Mojci Pašek Šetinc plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Druga tožnica v tej zadevi, novinarka nacionalne televizije Eugenija Carl, na sodbo še čaka, vendar glede na okoliščine in identično situacijo, se tudi njej obeta odškodnina v višini 6.000 evrov. Carlova naj bi sodbo prejela v naslednjih dneh. Janša ima nato od prejema pisnega odpravka 15 dni časa, da se zoper tožbo pritoži. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo.  Več