Stanka Prodnik
-
Poročila na POP TV so neprimerno boljša od tistih na nacionalki. Boljša so tudi od Odmevov, čeprav si ti očitno prizadevajo, da bi postali bolj priljubljeni in komercialni. Žal so se tega lotili na napačen način: ne samo s športom pred kulturo – ampak celo s športom pred vsem.
-
Če vas zanima, kaj je fake news, lažne novice, vam priporočamo ogled ponedeljkovih Odmevov, v katerih so imeli prispevek o tem, kako bo dvig davka na dodano vrednost (DDV) škodil slovenskemu gospodarstvu. V čem je temeljni problem? Da vlada o dvigu DDV-ja formalno ni razpravljala, še več, istega dne, kot so Odmevi objavili prispevek, je Cerar na Twitter napisal, da dviga DDV-ja ne bo. Prispevek je bil torej odveč, hipotetičen, namenjen pa je bil predvsem očrnjevanju vlade in sindikata javnega sektorja, ki za 24. januar napoveduje stavko.
-
Uro po začetku novoletnega programa nacionalke se je miroljubnemu mačku, ki vdano spremlja vse televizijske programe, začelo mešati. Morda je bila za nevrozo kriva tudi podpisana, ki je na trenutke rezgetala v smehu, spet drugič se ji je iz prsi izvil glasen »Kaj!?«, tretjič pa je v televizor spuščala kletvice, za katere bi bilo bolje, da jih (mladoletni) maček ne bi slišal. Novoletni program na nacionalki je bil namreč mešanica vsega najslabšega – kakor bi spojili Maria Galuniča in Jožeta Potrebuješa in stvor napolnili s steroidi. Ter dobili Blaža Švaba, Modrijana, scenarista in voditelja Novoletnega pozdrava, novoletne različice goveje oddaje Slovenski pozdrav, s katero se nacionalka vztrajno sramoti.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Kultura | TV
Ob nedeljskem intervjuju kralja desnega novinarstva Jožeta Možine s princem desnega novinarstva Petrom Jančičem smo bili polni velikih pričakovanj, vendar nam sočutje ne dovoli, da bi ju obravnavali na hladen, žurnalističen način. Liki, ki so nastopili v oddaji, denimo Dejan Karba, ki se je že pred leti utopil v teorijah zarot, Peter Jančič, ki se krivenči od stiske in strahu, in ne nazadnje tudi Jože Možina, ki bi naredil vse, da bi ga Veliki vodja pohvalil, potrebujejo razumevajočo in veščo pisateljsko roko, ki bi zmogla z epskim zamahom zapopasti demone, ki obsedajo te može, razviti njihove psihološke profile ter pojasniti, zakaj so, kakršni so. Lahko bi se smejali, ko je Jančič Trumpa vztrajno imenoval Trumf (sic!) in ga je Joško Možina potrpežljivo popravljal. Ampak v resnici nas je stisnilo v prsih in pomislili smo: saj vendar ve, kako se izgovori priimek ameriškega predsednika, a je povsem zablokiral, v stiski je, ukleščil ga je krč – in kdo smo mi, da bi se v teh razmerah komurkoli posmehovali?
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Kultura | TV
Razveselili smo se napovedi dokumentarca Toneta Freliha Reverz, ki ga je nacionalka premierno predvajala v torek. Ker še nimamo celovite študije o po drugi svetovni vojni izginulih umetninah, njihovih nekdanjih in novih lastnikih, je dokumentarec deloval ambiciozno. Lotiti se teme, za katero skorajda ni študijskega gradiva in analize zgodovinske stroke, je zalogaj za multidisciplinarno ekipo, predvsem pa zahteva tesno sodelovanje med zgodovinarji in umetnostnimi zgodovinarji. Ampak Tone Frelih je, kot je pri nas v navadi, tudi zato, da ne zapravljamo denarja tako za scenarista kot za režiserja, vse opravil kar sam. Iz tega pa je nastalo nekaj, kar ni dokumentarec, ampak kvečjemu nekoliko daljši prispevek za Tednik.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura | TV
Televizija od nekdaj obožuje male ljudi, tiste, pri katerih ob umorih na njihovi ulici lahko potrka in povedo vse o tem, kako je bil morilec fajn človek. Ali pa mimoidoče na cesti, ki radi politizirajo, in pa tiste, ki so jezni na ves svet ter novinarje na dom kličejo kar sami. In potem imamo še zadnje, tragične like, ki se jim je zgodila nesreča, gledalstvo pa si jo priredi v zabavo, pri čemer mu izdatno pomaga internet. Se spomnite Požigalca? Junaki, ki so ga odkrili, so si do danes na YouTubu prislužili skoraj milijon ogledov. Pa otroškega junaka, ki je povedal, kako je »kuža ovce jedo in je blo puno mrtveh«? Vse to so liki naših informativnih oddaj, katerih novice nikoli ne bodo zastarale.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Kultura | TV
Pred nekaj tedni sta v Odmevih, torej v najelitnejšem terminu, nastopila gosta, ki sta prejela nagrado obrtnik in podjetnik leta, ki ju vsako leto podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. V preteklem tednu je v oddaji Umetnost igre, predvajani v obskurnem terminu, nastopila režiserka Mateja Koležnik, ki je s predstavo Nichts von mir odprla gledališko sezono pod novim intendantom enega najprestižnejših teatrov na svetu, Berliner Ensembla. S to primerjavo lahko povemo skoraj vse o mestu kulture v oddajah nacionalne televizije.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura | TV
Te dni je po spletu zaokrožil napovednik za tretji del franšize Petdeset odtenkov. Zgodbo poznate: privlačen in kultiviran milijonar ima samo eno temno skrivnost, svojo rdečo sobo, ki je edini prostor, kjer lahko uživa v spolnosti. Sploh če vanjo pripelje devico. Ampak ker je milijonar, se ne zgražamo, celo všeč nam je, sploh ko se izkaže, da je tak, ker ima travmo iz otroštva. Kljub temu da je E. L. James roman sprva izdala v samozaložbi, je dosegla milijone bralcev. Knjiga je napisana v slabem, puhlem jeziku, pa vendar ji je z okrnjenim besediščem uspelo zajeti dobršni del spolnih fantazij neke populacije.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Kultura | TV
Ko smo prejšnji teden brali Spieglov intervju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nas je presunilo, s kakšno lahkoto govori o literaturi, domači in tuji, kako mirno klepeta o klasični glasbi – in celo – kako duhovite kulturno-politične opazke zna dajati (Francozi so narod, ki želi izvoliti kralja, samo zato, da ga potem pošlje pod giljotino). Četudi nismo nujno naklonjeni njegovi politiki, smo v njem videli nekaj, česar ne premore skoraj nihče med našimi politiki – širino duha.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Kultura | TV
V preteklem tednu sta nas nacionalna in tudi največja komercialna televizija razveselili s soočenji; nacionalka je v Tarči gostila paradne konje slovenskih parlamentarnih strank, Uroš Slak pa je na POP TV povabil predsedniška finalista Boruta Pahorja in Marjana Šarca.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kultura | TV
Prvi krog volitev je mimo, in preden nas televizija potegne v vrtinec drugega, smo si zaželeli malo pozabavati. Zato smo si v preteklem tednu privoščili oddaji Štartaj, Slovenija na POP TV in The Biggest Loser na Planet TV ter nanizanko Dragi sosedje z iste televizije.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Kultura | TV
Eno od vprašanj, na katero si v tej rubriki, četudi smo zavezani h gledanju slovenske televizije in razumevanju vsega, kar nam ponuja, ne znamo odgovoriti, je: Kdo uživa v gledanju Uroša Slaka? Kako je Uroš Slak lahko postal prvi obraz vseh televizij, na katerih se znajde, po kakšnem ključu dobiva človek, katerega gonilo je histerija, vedno nove priložnosti?
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Kultura | TV
Začel se je čas predsedniških soočenj in v preteklem tednu smo si jih z veseljem ogledali na nacionalki; najprej v studiu ob Dejanu Ladiki in Manici Janežič Ambrožič, nato pa še na domačih terenih predsedniških kandidatov, kar so v studiu ob voditelju Igorju E. Bergantu analizirali politični analitiki. Če bi morali iskati skupne značilnosti kandidatov, bi na hitro lahko rekli, da so vsi desničarji in da imajo podoben estetski čut. Maja Makovec Brenčič je imela skoraj identično bluzo kot Angelca Likovič, na terenu pa se je pokazalo, da imajo kandidati na svojih hišah radi rumene fasade.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | TV
V nedeljo smo v vseh informativnih oddajah gledali neštetokrat ponovljene posnetke nasilja na katalonskem referendumu, nato pa še Dimitrija Rupla, ki jih je kar se da državotvorno raztolmačil. Zato smo se prav razveselili Fokusa, ki je velikokrat edina smiselna stvar, ki nam jo konec tedna ponudi Poptevejev informativni program. Tokrat so pripravili prispevek o ženskah v znanosti in stereotipih, ki jim stojijo na poti.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Kultura | TV
Kako so nekatere stvari lahko preproste. Ko gre na primer za nemško politiko in nemške politične stranke, TV Slovenija hitro prepozna, katero stranko je mogoče označiti kot skrajno levico in skrajno desnico. Saj ni dvoma, da je Alternativa za Nemčijo (AfD) skrajno desna politična stranka, je pa presenetljivo, da tako o njej poročajo in govorijo novinarji in voditelji TV Slovenija. Ta nemška politična stranka ima namreč dejansko enaka stališča do beguncev, tujcev, Evrope, evropske politike itd. kot slovenska SDS. Še celo malo bolj mila je, ne organizira namreč pohodov zoper tujce v nemškem Šenčurju, to v Nemčiji počne Pegida, s katero pa tudi AfD vsaj javno ne želi imeti nič. A ne glede na to Rosviti Pesek & Slavku Bobovniku & Tanji Gobec & Igorju E. Bergantu ne pride na misel, da bi Janeza Janšo označili kot vodjo skrajne desnice v Sloveniji, seveda ne. Kar je dovoljeno v Sloveniji, ni v Nemčiji.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kultura | TV
Pretekli konec tedna je bil za večino Slovencev po zaslugi košarkarske reprezentance zelo čustven. In ko so ljudje preveč čustveni, jih je na družbenih omrežjih najteže prenašati: od nedelje dalje so se najprej na tisoč in en način veselili, a potem, kar je bilo še huje, na tisoč in en način zgražali. Predvsem nad politiki, ki so si drznili iti v Istanbul, politiki, ki so se razkazovali in naj bi se malone kitili z rezultatom naših zlatih dečkov. Kakor bi vsi pozabili, da je nastop reprezentance politično dejanje, prav tako kot je politično dejanje vihranje s slovenskimi zastavami in petje himne. Premierova ali predsednikova prisotnost v finalu tako pomembnega prvenstva je stvar protokola. In tudi: bi bilo dežurnim preganjalcem politike ljubše, da politikov sploh ne bi bilo? Da ob zmagoslavju zlatih dečkov ne bi pokazali ničesar, jim niti stisnili roke? To bi jim šele zamerili!
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Kultura | TV
Nacionalka nam je v ponedeljek predvajala soočenje podpornikov in nasprotnikov zakona o drugem tiru. Če smo se iz tovrstnih predreferendumskih soočenj česa naučili, je to, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Spomnite se zasedbe, ki je bila proti družinskemu zakoniku: kako histerično se ji je posmehovala urbana liberalna manjšina, ki si rada domišlja, da je središče sveta. Zakon je seveda padel, na koncu pa so se smejali tisti obrazi, ki smo si jih lahko ogledali tudi v ponedeljek. Na tem mestu si ne jemljemo radi pravice do napovedovanja prihodnosti, a vendarle si bomo tokrat drznili trditi, da bo zakon padel, saj je normalen gledalec ob soočenju kvečjemu zavzdihnil, da se tega ne gre, in ugasnil televizijo.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Kultura | TV
»Jaz se zavedam, da je moja percepcija ljudi drugačna, zato je tudi on predsednik republike,« je Gregor Golobič o Borutu Pahorju dejal po uri in desetih minutah zasliševanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo o TEŠ 6, ki jo je v petek popoldne prenašal tretji program nacionalne televizije. To je res – in če kaj, je Pahor na soočenju z Golobičem pokazal, da je star in prekaljen politik. Resda za funkcijo predsednika države igra nevednega tepčka, a le zato, ker ve, da mu to koristi. To je taktika vseh naših najtrdovratnejših politikov – samo pomislite na Karla Erjavca ali Matjaža Hana, kako vedno znova zaigrata nevednost. Pahor pred preiskovalno komisijo ni bil predsednik z instagrama, marveč politik s kilometrino, ki ve, kje igrati na čustva, kdaj pomolčati, kako kratko in učinkovito napasti – in predvsem – kako napad obrniti proti nasprotniku samemu. Čeprav je na stavnicah pred soočenjem Golobič kotiral bolje, je Pahor hitro pokazal svojo moč in na polovici soočenja, preden se je Golobič prebudil iz tehnicističnega sna pravičnika, se je situacija že obrnila do te mere, da se je zagovarjal pred Pahorjem.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kultura | TV
Malo stvari je tako dih jemajočih kot opazovati Boruta Pahorja in njegovo prenovljeno retoriko. Samo spomnite se ga kot predsednika vlade; kako negotov in izgubljen je bil in kako skoraj ni minil teden, da se ne bi izkazal kot nesposoben. Nato je ubral drugačen ton; začel je govoriti državniško z zanosom amaterskega igralca, čedalje bolj se je vživljal v vlogo, in ko si je že dodobra verjel, so mu začeli verjeti tudi volivci. S to odločno, državniško držo je Pahor nastopil tudi v ponedeljkovih Odmevih.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Kultura | TV
»Arbeit macht glücklich,« je med oblikovanjem lizike začebljala Mojca Mavec na svojem zadnjem popotovanju po Nemčiji. Ta poved je vse, kar moramo vedeti o popotniški oddaji Čez planke, ki nam jo nacionalka servira že vse od leta 2001.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Kultura | TV
Zdelo se je že, da se bomo ves teden ukvarjali s turisti na Bledu, ki nam, domorodcem, onemogočajo, da bi se z avtom pripeljali prav pred cerkev na otoku, ko nas je razveselila druga najbolj slovenska stvar po kremšniti: politična afera.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Kultura | TV
Pretekli petek smo si ob 20. uri na nacionalni televiziji lahko ogledali posnetek Festivala narodno-zabavne glasbe Števerjan.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Kultura | TV
O obliki je v naših krajih nemarno govoriti; do lepo oblečenih ljudi smo sumničavi, prav tako pa tudi do slehernega ambicioznejšega dizajna ali kakršnekoli druge skrbi za estetiko. Še preden smo s pomočjo interneta postali vsak svoj zdravnik, smo bili Slovenci že leta vsak svoj arhitekt in oblikovalec. Ker je javna televizija le odraz javnosti, je taka tudi sama. Na njej kraljujejo uvodne in odjavne špice, ki so še vedno zataknjene v devetdesetih, studii so v večini primerov vredni kakšne ambicioznejše lokalne televizije, kostimi (!) večine voditeljic (kot) od vaške šivilje, novinarji na terenu pa radi pozabljajo, da jih na posnetkih tudi vidimo. Temu primerno se obnašajo tudi gostje v studiih; nič nenavadnega ni, da se moški v Odmevih znajdejo v flisih, srajcah s kratkimi rokavi, majicah s potiski ali celo v kratkih hlačah, sandalih ali natikačih. Res ne pričakujemo veliko; po enobarvno srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače in zaprte čevlje vam ni treba v Milano, obljubimo. In če v ljubljanski studio niste prišli peš s Pohorja, naj čevlji po možnosti ne bodo gojzerji. Ne, tudi če ste profesorji na filofaksu, kjer kot marsikaj drugega ta obutev velja za normalno, to ni sprejemljivo.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Kultura | TV
Slavko Grum je ob koncu 20. let preteklega stoletja med zdravniškim delom v blaznici dobil navdih za svojo najbolj znano dramo. V njej popisuje dušeče okolje v manjšem (slovenskem) kraju, ki ga tlačijo neznosna poletna sopara, dolgčas, neizživeti goni in želja po dogodku, ki bi vsaj za hip prevetril mučno ozračje. Zgodbe ni, dramski konflikt je medel in le dozdeven, edini dogodek pa bi bil lahko veliki požar, a se še ta na koncu izkaže za lažnega, saj zagori in svoj dim v zrak spusti le nekaj desk. Leta 2017 smo dobili Gogo iz mesa in krvi in bombe. Imenuje se Vurberk.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura | TV
V četrtek, 13. julija, smo si ogledali zadnji ministrski nastop pred parlamentarnimi počitnicami. Tako pri Urošu Slaku na POP TV kot pri Slavku Bobovniku na TV Slovenija je gostoval pravosodni minister Goran Klemenčič. Klemenčičev nastop je bil eden najboljših, kar smo jih v mandatu te vlade lahko videli. Bil je jedrnat, razumljiv in odločen; kar je delno stvar talenta in sposobnosti, sploh pa stvar priprave na nastop, ki je, če sodimo po večini vladnih (in opozicijskih) kolegic in kolegov, še vedno nihče ne jemlje resno. Ali pa jim, kar je še bolj žalostno – ne pomaga.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kultura | TV
Nacionalka je na začetku tedna v središče postavila kar samo sebe. Spremljali smo sejo sveta, na kateri je generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc želel odstaviti direktorico TV Slovenija Ljerko Bizilj zaradi prispevka Igorja Pirkoviča, objavljenega v oddaji Tednik, ki je Thompsona sprenevedavo prikazoval kot prijetnega domoljuba in družinskega človeka, namesto da bi osvetlil tudi njegovo odkrito spogledovanje s fašizmom. S štirinajstimi glasovi za in petimi proti je do zahtevane absolutne večine, ki bi televizijo lahko obvarovala pred drsenjem v domačijsko flirtanje z desnico, zmanjkal en glas. Lahko bi ga prispeval Igor E. Bergant. Ali pa Jelka Stergel. Ampak ga nista.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Kultura | TV
Leto proslav se je začelo z osmofebruarsko veseloigro, ki je bila namesto v vaški kulturni dom postavljena na oder Gallusove dvorane, režirala pa jo je Neda R. Bric. Ko smo mislili, da je že vse izgubljeno, sta za dan upora proti okupatorju eno od najboljših proslav sploh v trboveljskem Delavskem domu ustvarila Stojan Pelko in Iztok Kovač. Naivno smo začeli verjeti v vstajenje tega žanra, pa nas je dan državnosti kaj hitro streznil: režiser Igor Zupe je z besedilom – oziroma kakor so ga imenovali, esejem – Petra Mlakarja poskrbel za proslavo, ki je bila tako slaba, da nam ni preostalo drugega, kot da v njej uživamo. Konec koncev se je vse skupaj zdelo kot parodija državne proslave.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Kultura | TV
Preden zaplujemo v televizijsko poletno mrtvilo, se še enkrat ozrimo v preteklo sezono. Priznati moramo, veliko smo se smejali. Se spomnite Slavka Bobovnika, očeta naroda, ki je, kot mu je v navadi, ko govori kaj posebej žgočega, počasi zlogoval vprašanje o tem, ali sploh pišemo na slovenske tipkovnice? Ali pa tistega, ko je Uroš Slak, oče vseh senzacij, v enem najočitnejših poskusov medijskega linča Zdenko Čebašek Travnik histerično spraševal, ali bo odstopila, ter mežikal s svojimi sinjimi očmi? Ali pa, ko je Irena Joveva, ki jo je kljub solidnim temeljem Popova medijska šola izmojstrila v histeriji, morilca Olovca, ki so ga spremljali s sodišča v avto in se je branil z molkom, kričavo vprašala, zakaj se brani z molkom, in čakala odgovor? Pa ko je večni Mario na Emi v slovenščino prevajal, kar je govoril hrvaški pevec Tony Cetinski, čeprav je ta v resnici govoril slovensko?
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Kultura | TV
V soboto zvečer so na prvem programu nacionalne televizije predvajali dokumentarec Zvezdana Martiča Revolucionarne zabave naših mladosti. Videli smo, da je bilo v dokumentarec vloženega malo denarja, malo truda in malo estetskega čuta, vendarle pa mu je vseeno uspelo zastaviti pomembno vprašanje: Zakaj mladi, celo študentje, poslušajo Modrijane in narodnozabavno glasbo?
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Kultura | TV
Predsednik Borut Pahor je spet razočaral. Ko nas je s svojo ves mandat trajajočo predvolilno kampanjo že prepričal, da je predsednik države lahko prav vsak, smo ugotovili, da to ni res. Vsaj dva, kamniški župan Marjan Šarec in veleposlanik v Makedoniji dr. Milan Jazbec, to ne moreta biti. V ponedeljkovi oddaji Studia City sta predsedniška kandidata nastopila z mešanico arogance in neumnosti, z navidezno odločnimi vnaprej pripravljenimi odgovori, ki so na vsebinski ravni ostajali tako prazni, da smo že po manj kot desetih minutah, kolikor sta jih imela skupaj na voljo, začeli pogrešati Pahorja.
