MLADINA Trgovina

Izak Košir

  • Izak Košir

    8. 12. 2016  |  Družba

    Kdo se boji Miklavževega Črnega Petra?

    Črni Peter oziroma »Zwarte Piet« je predbožični običaj na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, ki pa se (prepočasi) opušča, saj številni menijo, da je neprimeren, celo rasističen. Zwarte Piet izvira iz belgijske zgodovine, o tem, kaj naj bi pravzaprav predstavljal, pa kroži več razlag. Gre za običaj, ki ga obudijo vsako leto 5. ali 6. decembra, odvisno od države. Če je verjeti zgodovinskim virom, je bil Zwarte Piet suženj sv. Nikolaja, če pa je verjeti zagovornikom, ki svojih trditev niso utemeljili na nikakršnih dejstvih, gre za Nikolajevega »pomočnika«. Več

  • Izak Košir

    11. 11. 2016  |  Svet

    Kako Ameriko spet narediti veliko

    To je moj stodnevni načrt, kako Ameriko narediti spet veliko, je napisal novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump in dodal, da gre za pogodbo med njim in ameriškimi volivci, ki naj bi se začela s spremembami ne pri repu, temveč pri glavi – v Washingtonu. Že prvi dan svojega mandata naj bi njegova administracija zato takoj začela uresničevati naslednjih šest ukrepov, ki naj bi odpravili korupcijo in tajne dogovore. V sklopu teh bo med drugim predlagala bo ustavno dopolnilo za uvedbo omejenega mandata za vse člane kongresa, zamrznila zaposlovanje zveznih uslužbencev, zvezno javno upravo zmanjšala z mehkimi ukrepi (z izjemo vojske, javne varnosti in zdravja), uvedla petletne prepovedi za uslužbence Bele hiše in kongresa, da postanejo lobisti, potem ko nehajo delati za državo, doživljenjsko prepovedala uslužbencem Bele hiše, da lobirajo v imenu katerekoli tuje vlade, prav tako pa bozačela veljati tudi popolna prepoved za tuje lobiste, da bi zbirali denar za ameriške volitve. Več

  • Izak Košir

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Družba

    Pravi moški

    »Sem mama osnovnošolke in pogosto prelistam njene učbenike in berila ter se z njo o vsebinah, ki se jih učijo, pogovarjam. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko mi je pokazala, kaj so brali v berilu za 4. razred. Vsebina me je dobesedno pretresla,« nam je zaupala mama osnovnošolke, sicer socialna delavka, ki se pri delu pogosto srečuje s posledicami privzgojenih norm in sporočil, ki jih v otroke vsadimo, ne da bi pomislili, kakšne posledice lahko imajo kasneje v življenju. Več

  • Izak Košir

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Predpotopni pogoji

    Štipendije so danes za številne študente in dijake ključne, da se lahko nemoteno šolajo naprej. Razumljivo je, da so pogoji za njih strogi, saj lahko prihaja do številnih zlorab. Malo manj razumljivo pa je, da se leta 2016 pojavljajo tudi pogoji, ki bi jih lahko označili za predpotopne in celo krivične. Za primer vzemimo situacijo mladega avtorja in (zaenkrat še) Zoisovega štipendista, ki želi ostati anonimen. Po izidu prve literarne zbirke je na razpisu za Zoisove štipendije ugotovil, da mu zbirko upoštevajo kot samostojen umetniški dosežek le v primeru, če zanjo prejme dve pozitivni oceni, torej kritiki oziroma recenziji. Dosežek torej ni njegovo delo, temveč delo drugih o njegovem delu. A tu se stvar še bolj zaplete. Štejejo zgolj recenzije, ki so zapisane v Cobissu, digitaliziranem arhivu knjižničnega gradiva. To poleg strokovnih literarnih revij pomeni še kritike iz osrednjih časopisov, denimo Dela in Dnevnika, čeprav so te pogosteje bolj skope in publicistične kot tiste, zapisane na specializiranih spletnih straneh. Prav tako za referenčne kritike ne veljajo za to specializirane radijske oddaje, na primer oddaja S knjižnega trga na 1. programu Radia Slovenija. Spregledane so vse recenzije na radijskih in televizijskih postajah, kar je malodane smešno. Več

  • Izak Košir

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Družba

    Po seksizmu še homofobija

    Po seksizmu v društvu PEN imamo v literarnih krogih zdaj opraviti še s homofobijo. Del Škucove literarne založbe, ki se ukvarja z LGBT-tematiko, se je pred kratkim znašel v primežu Javne agencije za knjigo (JAK). Ta ni podprla sklopa festivala Živa književnost, v katerem naj bi prebirali literaturo z LGBT-vsebino. Škuc je zato na JAK poslal odziv na odločbo o sofinanciranju (prvopodpisani je pisatelj Brane Mozetič). V njem so podpisniki poudarili nenavadne trditve, ki jih je agencija zapisala v obrazložitvi. Te po Mozetičevem mnenju ne izražajo zgolj homofobije, temveč celo diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Več

  • Izak Košir

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  |  Družba

    Rog ni trgovina

    Eden od vizualno zanimivejših je Cirkus. Iz njega vedno odmeva živa glasba, po vrveh in rjuhah, ki visijo s stropa, pa plezajo in vadijo akrobati. Prizor sožitja, ki ga ne boste videli nikjer drugje v prestolnici. V Rogu cirkuška dejavnost poteka že dobrih deset let. Ena od rednih cirkusantk je Dana Auguštin, gibčna petintridesetletnica z Reke, ki je v Rog s kolegico prišla konec leta 2012. Iskali sta prostor, ki ima dovolj visoke strope za trening akrobacij na zračnih tkaninah. Pred dvema letoma so se jima pridružili še cirkusanti mlajše generacije, ki v Ljubljani prav tako nimajo kje vaditi. Več

  • Izak Košir

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Kultura

    Srečni le, ko dežuje

    Garbage je eden od tistih bendov, ki so poosebljali devetdeseta leta. Trije fantje in dekle, trije Američani in Škotinja. Oni bolj v ozadju, ona zelo v ospredju – ravno prav nevarna, ravno prav nedolžna, ravno prav melanholična. Shirley Manson je bila dovolj alter, da so jo vzljubili tudi podzemniki, in dovolj zvezdniška, da jo je ljubil MTV. Ta je bil takrat, v času pred YouTubom, za uspeh skupine, ki se je želela prebiti v mainstream, ključen. Zagotovo bomo več govorili o Shirley, saj Shirley je Garbage, čeprav so v avtorstvo skladb vpleteni vsi in čeprav že od leta 1993 mojstrsko tkejo prodorno zvočno podlago – podlago za Shirley. Več

  • Izak Košir

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    Zdravljica za vse narode

    Projekt Žive naj vsi narodi, ki ga izvaja KUD Subart, je uglasbil Dobrodelno Zdravljico ter za posodobljeno različico slovenske himne posnel tudi videospot, v katerem nastopajo ljudje različnih narodnosti. Med njimi je kar nekaj slovenskih in priseljenskih glasbenikov – denimo Murat in Jose, Ali R Taha in Irena Yebuah Tiran. Več

  • Izak Košir

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura

    Gledanost pred poslanstvom

    Zaradi premikanja kulturnih vsebin v vse poznejše termine se je pesnica Anja Golob odločila napisati javno pismo, saj meni, da nacionalna televizija ne sme slepo slediti diktatu kapitala in komercialnih televizij. Celo več – od nje zahteva, da kulturnim vsebinam zagotovi najbolj gledane termine. Več

  • Izak Košir

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Boštjan Čadež: PD4, Aksioma, Ljubljana

    Vizualnega umetnika Boštjana Čadeža - Fška, ki je leta 2006 kot študent oblikovanja svetovno zaslovel z računalniško igro Line Rider (ta mu je prinesla nagrado za inovativnost na področju interaktivnih digitalnih vsebin, in to sočasno s korporacijo Nintendo oziroma njenim izdelkom Wii Sports), mnogi vidijo kot pravega pionirskega raziskovalca, saj ga naprej ženejo le trdi orehi, ki se jih pred njim ni lotil še nihče drug. Tokrat nas bo postavil v prazen prostor, v katerem bodo zgolj VR-očala in nekaj oddajnikov. Delo PD4 raziskuje idejo o prisotnosti in zavedanju samega sebe, ki se meri z učinki, kot so občutek za prostor, čas, telo in razpoloženje. Več