Slovenski lovni turizem

»Za prave lovce je poleg uplenjene divjadi pomembno tudi prvobitno doživetje divjadi in drugih prostoživečih živali v njihovem naravnem okolju. Narava v naših loviščih je med najbolj ohranjenimi v tem delu sveta, zato je lov v njih za vse prave lovce še posebej zanimiv. Za pristno doživetje narave in prostoživečih živali v njej ponujamo tudi možnosti nastanitve …« To ni oglas kakega lovskega rezervata v kaki eksotični državi na drugem koncu sveta. To je vabilo Zavoda za gozdove Slovenije tujim (in domačim) komercialnim lovcem na lovni »safari« v slovenske gozdove.

Če bi spomeniki lahko govorili

Pobuda bivšega predsednika Milana Kučana, da se na Trgu republike postavi spomenik osamosvojitvi, je naletela na hiter pozitiven odziv vlade in predsednice države, desnica pa mu doslej ni izrazito nasprotovala oziroma mu ob možnosti zamenjave s Spomenikom revolucije pritrjuje. Kučan je v pojasnilih za medije (Mladina, Delo) zatrdil, da se ne zavzema za zamenjavo spomenika in da je čas, ki ga simbolizira Spomenik revolucije, ustvaril razmere za osamosvojitev.

Nasprotniki pravice do splava prvič tudi v štajerski prestolnici

V Mariboru je prejšnji konec tedna potekal Pohod za življenje, shod, ki je po zgledu podobnih pohodov predvsem ameriških konservativcev in »pro-life« gibanj, ki nasprotujejo pravici do splava, v Ljubljani že postal vsakoletna prireditev in bo tu spet potekal oktobra. Organizatorji so doslej pozivali predvsem, naj v Sloveniji prepovemo ali pa vsaj izrazito omejimo pravico do splava, tokrat so nastopili tudi proti predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Na ostrini britve

»Največja zloraba v zgodovini Slovenije«, »kršenje ustave in avtonomije«, »zgodila se bo ustavna kriza«, »čas je za ustavno obtožbo«. Takšne in podobne stavke je te dni slišati iz ust politikov, povezanih s SDS. Poslanci vladne koalicije so namreč napovedali, da bodo zaradi »nezakonitega delovanja« razrešili devet članov programskega sveta RTV Slovenija. Potem naj bi izvolili nove in ti bi po pričakovanju zamenjali vodstvo javnega zavoda.

Vlado Miheljak

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Dva leva

Komentar / Ko to tamo peva?*

Pa tako dobro je že kazalo. Najprej smo se rešili Janše, potem pa še Pahorja. A je veselje hitro skopnelo. Namesto originala smo dobili tri majhne Pahorje. Kajpak Goloba, Klakočar Zupančičevo in Pirc Musarjevo. Res ga ne dosegajo ali celo presegajo, a hkrati nobeden od njih več ne postavlja v ospredje političnega žargona, ampak so politiko kot delo za javno stvar prestavili na oder izkazovanja takšnih ali drugačnih nepolitičnih talentov in okusov. Slej ko prej slabih okusov in zelo zmernih talentov. To ni dobro. Če je bila to cena, da smo se rešili Janše in Pahorja, smo drago plačali. Pa še nobenega jamstva ni, da prvemu, s sedanjim zmedenim in neprepričljivim delovanjem, ne trasirajo poti nazaj na oblast. In predvsem se bojim, da je škoda novega sloga nepovratna. Da poslej za resno politiko oziroma politično zastopstvo preprosto ne bo več prostora. Da bo postala politična arena predstava všečnosti, klovnovstva in neobrzdanosti.

Obvezni dopolnilni pouk slovenščine

Odnos Slovenije do nujno potrebne integracije in vključevanja tujcev je slab. To področje na ravni države sistemsko ni urejeno, izvaja se zgolj izjemoma, zgolj v nekaterih okoljih in je odvisno od volje posameznikov v (lokalnem) okolju. Lep primer je šolstvo, kjer je najosnovnejši integracijski proces –učenje slovenščine za otroke priseljencev – prepuščen posameznim šolam, njihovim ravnateljem, učiteljem. A načrtovane spremembe zakona o osnovni šoli (tudi) na tem področju vendarle prinašajo nekatere novosti.

Sramota, koalicija!

Ta teden je postalo jasno, da cementarna-sosežigalnica Salonit Anhovo Agenciji RS za okolje (Arso) že več let ne poroča o pomembnem parametru pri sosežigu odpadkov, ki je ključen za pravilno razgradnjo zdravju škodljivih snovi v izpustih. »Po opozorilu javnosti smo ponovno pregledali podatke in ugotovili, da Salonit ni sporočal podatkov o temperaturi v rotacijski peči, ki bi jih moral sporočati na osnovi veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja,« so v torek potrdili na Arsu in napovedali prijavo inšpektoratu za okolje.

Spet je kriv Disney

Vedno očitneje postaja, da je republikanski floridski guverner Ron DeSantis z zakonom, ki so ga podporniki poimenovali zakon o pravicah staršev pri izobraževanju, nasprotniki pa Don’t Say Gay (’ne reci gej’), odprl Pandorino skrinjico. Zakon, ki v javnih osnovnih šolah oziroma od vrtca do tretjega razreda prepoveduje poučevanje, obveščanje in razpravo o spolni usmerjenosti in spolni identiteti, staršem pa omogoča tožbe, če presodijo, da se pri pouku preveč omenja skupnost LGBTQIA+, že kosi po tamkajšnjih šolskih ustanovah.

Razkrite laži

V Slovenski demokratski mladini, podmladku stranke SDS, so marca Inštitut 8. marec obtožili, da je leta 2021 kot organizator kampanje pred referendumom o zakonu o vodah kršil referendumsko zakonodajo, saj naj bi bil od tuje fundacije Guerrila Foundation prejel 30 tisoč evrov. Zoper inštitut so zato podali prijavo na računsko sodišče – to pa je odločilo, da so bile navedbe izmišljene, zato zoper inštitut ni vložilo obdolžilnega predloga. Na podlagi zbranih dejstev in dokazov je računsko sodišče ugotovilo, da inštitut ni storil nobenega prekrška.

Janko Lorenci

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Kolumna

Komentar / Joj, kam bi del?

Tokrat je šlo neverjetno hitro: Kučan predlaga spomenik osamosvojitvi na Trgu republike, Janša kislo prikima, vlada predlog posvoji. No, potem vendarle zastoj: kaj storiti s starim Spomenikom revoluciji?

Družba nasilja

V soboto sta Ljubljano preletavali vojaški letali vrste pilatus, z ljubljanskega gradu je bilo slišati strele. Skrbi, da je država napadena, so bile odveč, šlo je zgolj za častne salve, ki jih je med vojaško slovesnostjo ob dnevu Slovenske vojske izstrelila vojaška protokolarna enota, prelet letal pa je sodil k dinamični predstavitvi vojaškega poklica, ki je tisti dan potekala pred ljubljanskimi Stožicami. Na ministrstvu za obrambo so se odločili, da bi letošnji dan Slovenske vojske zaznamovali na prav poseben način – s celodnevnimi aktivnostmi in velikim koncertom v največji koncertni dvorani pri nas.

Po delovno silo v tujino

V Sloveniji imamo že nekaj časa težave s pomanjkanjem delovne sile, čeprav je brezposelnost rekordno nizka. To težavo veliko delodajalcev rešuje z uvozom tuje delovne sile, zadnje čase jih posebej zaradi organiziranosti filipinskih posredovalnih agencij veliko zaposluje Filipince. Podobno zamisel je v nedavnih nastopih omenil premier Robert Golob. S hitrim odprtjem filipinskega konzulata in uvažanjem delavcev s Filipinov bi rad omogočil, da bi ti reševali letošnjo poletno turistično sezono pri nas.

Heni Erceg

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Hrvaška

Komentar / Vladavina strahu

Tale naš je razkril strah zbujajoče teroristične grožnje, ki jih je menda deležen vsak dan, in Banske dvore – od koder tako simbolično vlada – obdal s kordonom policistov z dolgocevnim orožjem. Kajti brezimni teroristi samo čakajo, da se dokopljejo do hrvaškega premiera, ki se je v resnici domislil starega recepta – sejanja strahu med nezadovoljne državljane, ker nekateri »grozijo z zrušitvijo ustavne in demokratične državne ureditve«. Hm, demokratične? Tako zelo, da se izbranci z barikadami in policijo varujejo pred drhaljo, kar je drugo ime za državljane, čeprav se ti skoraj ne oglašajo, o kakem resnem uporu pa lahko samo sanjamo.

Otroci nas gledajo

Nenadoma se vsi sprašujejo: kaj je z našimi otroki? Zakaj se mučijo in tepejo? Zakaj se izživljajo drug nad drugim? Zakaj se spreminjajo v množične morilce? Zakaj postajajo tako asocialni? In agresivni? In nasilni?

Vselej na strani šibkejših

Meta Krese, legenda slovenskega fotoreporterstva, fotografije primarno ustvarja za tiskane medije. Tako imajo, kot pravi, »večji doseg, kot če bi visele v galeriji, torej bolje opravim svojo dolžnost do tistih, ki jih fotografiram«. Kljub temu pa si lahko te dni v prestolnici ogledamo kar dve razstavi njenih izrednih fotografskih del. Prva z naslovom Čakamo zaman, ki si jo v Galeriji Alkatraz lahko ogledamo do 28. maja, se osredotoča na zgodbe vdov iz Srebrenice in njihovih družin: fotografije so nastale na rednih ekspedicijah v srebreniška begunska naselja, ki jih Meta Krese vsaj dvakrat letno obiskuje že od leta 2017. Druga razstava Ste prišli, da boste ostali?, ki so jo v Mestni galeriji odprli ravnokar, pa je obsežen retrospektivni pregled »osebnih fotografskih pripovedi iz življenja migrantov«. Naj gre za dokumentarno fotografijo, reportaže ali za intimne fotografske portrete, rdeča nit bogatega opusa fotografinje, ki se je rodila leta 1955 v Ljubljani, je jasna: vselej se poglablja v življenjske zgodbe zatiranih, šibkejših in preslišanih, saj je, kot poudari, »zgodbe zmagovalcev ne zanimajo«.

Ni prostora za nasilje

Ni treba analizirati številk, da bi nam bilo jasno, kako razširjene in normalizirane so različne oblike spolnega nasilja in nadlegovanja v prostorih nočnega življenja – torej v okolju, ki bi moralo praviloma biti namenjeno zabavi, sprostitvi, druženju in izražanju identitete. Pa vendar, po eni izmed evropskih raziskav iz leta 2020, ki je med drugim vključevala tudi Slovenijo, je v teh okoljih spolno nasilje pogosto doživljalo dobrih 46 odstotkov žensk, 30 odstotkov transspolnih in nebinarnih oseb ter 12 odstotkov moških. Gibanje #MeToo je omogočilo, da se je o tem začelo govoriti pogosteje in glasneje. Še vedno pa, vsaj pri nas, ni dovolj mehanizmov, ki bi vsem družbenim skupinam omogočali varno klubsko izkušnjo.