Od Hipokrata do hipokrita

Zdravniki, zaposleni v javnem sistemu, dobijo plače. Ob osnovnih plačah, ki so odvisne od specializacije, izobrazbe in delovne dobe, dobivajo še dodatke. To so dodatek za nočno delo, nedeljsko delo, izmensko delo, mentorstvo, ionizirano sevanje, »za uspešnost za čas pripravljenosti«, za povečan obseg dela, položajni dodatek in tako naprej. Ob tem pa obstajajo še številne druge možnosti, s katerimi si je na teh delavnih mestih mogoče dvigniti dohodke. Sledi opis primerov, ki smo jih zbrali s pomočjo zdravstvenih strokovnjakov in institucij, kot sta protikorupcijska komisija in računsko sodišče. Za pomoč pri opisu konkretnih izkušenj smo prosili tudi bralce.

TV komentar / Kako je 24ur postala resna in verodostojna oddaja, ki jo bodo gledalci težko še kdaj zapustili

Saj je bilo že od prve oddaje vedno prijetno gledati 24ur, ker je bilo z vidika televizijskega medija vse vedno prav narejeno, od barv studia in mize, za katero sedita voditelja naprej. A vsa desetletja jim je manjkalo neke temeljne kredibilnosti, vedno so bili ravno za odtenek preveč avšasti in rumeni, da bi jih jemali resno – pa čeprav so imeli zmeraj tudi močne in verodostojne novinarje. Prevečkrat so začeli s prometnimi nesrečami in družinskimi tragedijami, kredibilnost pa so jim jemali novinarji, kot je na primer Marko Milenkovič, ki so s svojimi prispevki rušili vse, kar so drugi morda nekako trudoma zgradili v očeh resnih gledalcev.

Dežman se ne da

Jože Dežman je mesto direktorja (zdaj že bivšega) Muzeja novejše zgodovine Slovenije prvič zasedel v času prve Janševe vlade. To je bilo obdobje, ko so se v muzeju ukvarjali predvsem z revizionizmom v zvezi z drugo svetovno vojno in ozko usmerjenimi interpretacijami vojne za Slovenijo. S podobnimi prijemi je prevzel vodenje muzeja pod tretjo Janševo vlado, ko je nasledil Kajo Širok, danes državno sekretarko za kulturo v kabinetu predsednika vlade.

Peter Grum / »Ne poznam podobnega primera reklamiranja odpiranja podjetij v BiH v nobeni drugi državi. Slovenija si bo tudi sicer z Bosno morala naliti čistega vina.«

Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.

Golobova Tina

Robert Golob je svojo novo partnerko Tino Gaber prvič uradno predstavil na državni proslavi na predvečer kulturnega praznika, ko je z njo zakorakal do prostora, rezerviranega zanj, v Cankarjevem domu.

Kdo ve, kje in koliko zdravniki delajo?

Zdravniki, zaposleni v javni mreži, so lahko po oceni računskega sodišča aktivirani na veliko možnih načinov, pri čemer nihče nima podatkov o njihovi celotni razpoložljivosti oziroma celotnih obremenitvah. Noben deležnik, opozarjajo na računskem sodišču, ne spremlja aktiviranja zdravnikov pri različnih delodajalcih in na različnih podlagah. Celo podatki v registru zdravnikov, ki ga vodi NIJZ, niso realni, kajti med zdravniki pri zasebnikih so evidentirani tudi tisti, ki delo opravljajo pri zasebnikih v okviru koncesije, zaradi česar je število zdravnikov v javni mreži podcenjeno, in obratno, v zasebni mreži precenjeno.

KPK: Zastonj kosilo ne obstaja

Farmacevtska podjetja ali dobavitelji medicinske opreme, sodeč po njihovih poročilih, vsako letu bolnišnicam, zdravniškim društvom in tudi neposredno zdravnikom donirajo okoli 10 milijonov evrov. V protikorupcijski komisiji opozarjajo, da v veliko teh primerov prihaja do korupcije. Na komisiji so denimo obravnavali primer, ko je zdravnik v UKC Ljubljana (UKCLJ) komisijo za strokovno etična vprašanja UKCLJ prosil za izdajo soglasja za izvršitev medicinske raziskave v samem kliničnem centru, za zdravilo, ki ga izdeluje tuja farmacevtska družba v Sloveniji. Pred tem pa je ta isti zdravnik kot odgovorna oseba nekega zdravniškega društva zaprosil proizvajalca zdravil za prejem donacijskih sredstev za izvedbo te iste medicinske raziskave. Potem ko je komisija za strokovno etična vprašanja v UKCLJ dala soglasje za raziskavo, je zdravnik v imenu društva podpisal donacijsko pogodbo s farmacevtsko družbo in nato kot odgovorna oseba tega društva sklenil še pogodbe z zdravniki kot fizičnimi osebami, ki so sicer zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, da so društvu posredovali podatke o pacientih. Na tej podlagi je potem farmacevtsko podjetje zdravnikom neposredno plačevalo honorarje za izvedbo raziskave, ki so jo zanj dejansko opravili v UKCLJ.

Grega Repovž

24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Uvodnik

Uvodnik / Medčasje

Trenutek, v katerem je svet zdaj, po propadu treh bank, dveh ameriških in ene evropske, je morda res najbolje opisati z besedo medčasje. Če bi bil naslov tega zapisa Pred nevihto, kar je bila tudi čisto spodobna možnost, bi namreč s tem že rekli, da je slab razvoj prihodnjih dogodkov že zakoličen. Da smo v bistvu že tam in zdaj zgolj še čakamo, kdaj se bo zgodilo, narediti pa ne moremo prav nič. Medčasje pa še vedno pušča stvari malce odprte. Medčasje si za ta prispevek predstavljamo kot tisti trenutek, ko avto pred nami grobo zavre, mi instiktivno naredimo enako, in potem nastopi tisti znani dolgi trenutek, razvlečena sekunda ali le pol nje. In ja, morda bo v naslednji tisočinki sekunde počilo in morda bo to za nas celo usodno, morda pa se bomo – to bo mnogo bolje – ustavili pet centimetrov od avtomobilskega odbijača pred nami stoječega vozila. To vozilo bo že v naslednjem trenutku speljalo, kot da se ni nič zgodilo, mi pa bomo le zajeli sapo, izustili dve kletvici, in že čez nekaj minut popolnoma pozabili, da se je sploh kaj zgodilo. V nekem zapisu o Marku Breclju je Dragan Živadinov medčasje opisal takole: »Ko čisto vse postane premor.«

Različni vladi, enako šikaniranje

Ko je tretja vlada Janeza Janše spomladi 2020 v policiji začela »odstranjevati« moteči kader, je bil med prvimi na vrsti tedanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. Jeseni 2020 je »pristal« v prostorih policijske akademije v Tacnu, primestnem ljubljanskem naselju pod Šmarno goro. Tam so mu za pisarno dodelili sobo, v kateri je, takrat kadet, polčetrto desetletje pred tem začel policijsko pot. Čeprav se sliši skorajda neverjetno, ga je pod drugo vlado, ki je obljubljala depolitizacijo policije in ga je na začetku tudi postavila na položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, doletelo novo ponižanje.

Vlado Miheljak

24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Dva leva

Komentar / Televizijski deček s pištolo

Kmalu – pozneje – potem. S temi nekoliko patetičnimi besedami, po novem na nacionalni televiziji napovedujejo sosledje programa. Z istim »algoritmom« bi lahko opisali tudi sosledje razpada nacionalke. Ne vem, kaj se še lahko in kaj se še mora zgoditi, da bo prišlo do končnega zloma. Najprej višje delovno in socialno sodišče ugotovi, da je bilo imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) januarja 2021 nezakonito. Še več. Grah Whatmough naj ne bi imel zadostnih izkušenj z vodenjem velikih organizacij. Ker? Ker ni imel prav nobenih. A ker so se programski svetniki tega zavedali, so pohiteli s predčasnim, ponovljenim razpisom, v katerem ni bilo več zahteve po triletnih vodstvenih izkušnjah. Očitno so aktivirali stari socialistični institut – starejši bralci in bralke se spomnijo – »z delom pridobljene kvalifikacije«. Kajpak kot nagrado za lojalnost in pravovernost. In tako dokončno izvolili nekvalificiranega Graha Whatmougha za direktorja sistema, ki ga ne obvlada, ga pa podreja svojim nalogodajalcem. Osmega marca je bivši, odstavljeni direktor Kadunc na sodišču dosegel formalno satisfakcijo. In? In nič. Nato 20. marca višje sodišče ugotovi, da je bila tudi razrešitev Natalije Gorščak z mesta direktorice Televizije Slovenija avgusta 2021 nezakonita. Grozno! Ampak? Seveda nič. Pač, tempi passati.

Sporna strokovnjaka

Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.

V Janševem kabinetu so si v povprečju izplačali najvišje koronske dodatke 

Računsko sodišče je objavilo še eno revizijo pravilnosti izplačevanja dodatkov med epidemijo covid-19. Pregledalo je vlado in generalni sekretariat vlade ter štiri ministrstva z organi v sestavi – za notranje zadeve, za obrambo, za javno upravo in za zdravje. Revizija potrjuje že znano dejstvo, da je bilo pri izplačilih dodatkov s sistemskega vidika narobe prav vse.

Komentar / Zakaj prepogosto umiramo za rakom?

Rak je ena najpogostejših bolezni sodobnega človeka in eden glavnih javnozdravstvenih problemov v svetu in pri nas (če ne glavni). Leta 2020 je po svetu za rakom zbolelo 19,3 milijona ljudi, približno deset milijonov pa jih je umrlo. V Sloveniji za rakom vsako leto zboli že več kot 16 tisoč ljudi. Po napovedih mednarodne podatkovne zbirke GLOBOCAN, ki temelji na podatkih in predvidevanjih Mednarodne agencije za raka, bo leta 2040 na svetu za rakom zbolelo že okoli 28,4 milijona ljudi. V Sloveniji bo predvidoma za rakom zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska, rojena v tem desetletju.

Megalomansko smučišče v Kranju

Občani Mestne občine Kranj so oblikovali civilno pobudo, ki nasprotuje projektu gradnje pokrite smučarske dvorane v Besnici pod Svetim Joštom pri Kranju. Pobudnika projekta sta lokalna posameznika, investitor, ki naj bi prihajal iz tujine, pa še ni znan. Občina miri občane, da postopki ne bodo stekli brez njihovega soglasja.

Hojsu, Grimsu, Ruparju in Janši naj bi bili grozili s smrtjo 

Pavel Rupar je objavil zastrašujočo novico. Njemu in nekaterim drugim politikom naj bi bil nekdo grozil s smrtjo. Grožnja ni prišla niti po navadni niti po elektronski pošti, le na internetu je nekdo objavil posnetek, na katerem so štirje naboji, na njih pa zapisana imena: Hojs, Grims, Rupar, Janša. Posnetek z grožnjami v spakedranem balkanskem jeziku naj bi se bil pojavil na družbenih omrežjih, novico o njem pa je Pavel Rupar sporočil na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nove protestne dosežke.

Kako se SDS po novem bori za čisto pitno vodo, za upokojence, za paciente, za vso Slovenijo

Dobrih deset mesecev je od tistega junijskega četrtka, ko se je prvič sestala vlada Roberta Goloba. Bilo je malo po volitvah in koalicija je uživala veliko podporo. A vsaki medeni tedni se končajo, nekateri ljudje so razočarani, drugi so pričakovali preveč, zato se je začela priljubljenost vlade zmanjševati. Izsledki Ninamedijine marčne raziskave so pokazali, da delo vlade kot uspešno ocenjuje le še 47,6 odstotka vprašanih. Delež kritikov je enak deležu podpornikov. Hkrati se že nekaj mesecev nenehno zmanjšuje priljubljenost Gibanja Svoboda, po zadnjem merjenju bi stranko podprlo le še 24,9 odstotka vprašanih, razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je tri odstotne točke. Vse to je pričakovano, vlade, ki jih podpira večinski del volilnega telesa, so redke. Janševa vlada je začela izgubljati javnomnenjsko podporo po petih mesecih, vlada Mira Cerarja takoj, le vlado Marjana Šarca je javnost, kdove zakaj, podpirala več kot leto dni, pa četudi je potem koalicija razpadla.