MLADINA Trgovina
  • Uredništvo

    5. 9. 2016  |  Družba

    Ob slovenski osamosvojitvi je bilo v tekstilnih tovarnah v zaposlenih 120 tisoč delavcev, danes le še 4 tisoč

    »To je zgodba o naših oblačilih, o tem, kdo jih izdeluje in kako to vpliva na svet. Je zgodba o pohlepu in strahu, oblasti in revščini,« začne pripovedovati Andrew Morgan, režiser dokumentarnega filma Prava cena (The True Cost), ki je lansko leto v Cannesu soočil zahod z drugim največjim onesnaževalcem planeta. Dokumentarni film s slovenskimi podnapisi potuje po naših krajih v okviru kampanje Obleka naredi človeka in z industrijo hitre mode sooča tudi Slovenijo. Več v članku Kdo pa tebi šiva srajčico

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Izgubljena ideja

    Dve državi, vsaka na svojem robu Evropske unije, danes določata evropsko prihodnost. Na eni strani Velika Britanija z nenavadno odločitvijo za izstop, na drugi strani Turčija z dokončno uvedbo trde, z vero podložene diktature predsednika Erdogana. Obe državi v svojih notranjih procesih Evropa ignorira, kot dolgotrajno bolečino, ki se je telo pač navadi, jo vzame za svojo. Na deklarativni ravni se tako državniki kot predstavniki unije odzivajo z jasnimi izjavami, a dejanj za njimi ni. Več

  • 19. 8. 2016  |  Politika

    Klemen Košak o olajševanju odpuščanja

    Pogovor je nastal na podlagi članka Ni potuhe za lenuhe>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/278868658&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Klemen Košak

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Politika

    Ni potuhe za lenuhe

    »Bela jelka se, kot vsa drevesa, ne more premikati in zaščititi pred vplivi okolja. Skorja se pogosto poškoduje in je podobna odprti rani. Odprta rana pa je občutljiva in dovzetna za infekcije,« piše na spletni strani podjetja Ars Phrama, ki oglašuje domnevno najučinkovitejšo zaščito proti izgorelosti, psihični posledici delovne preobremenitve in stresa. Ker se bela jelka ne more zaščititi drugače, tvori zaščitne snovi, bogate z antioksidanti, ki varujejo tkiva pred številnimi boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali. Ars Pharma je več let spodbujala slovenske farmacevte, da so izdelali izvleček skorje bele jelke. Abigenol, kot so ga poimenovali, ima dvakrat večji antioksidativni učinek kot izvleček francoskega obmorskega bora, ki se pridobiva že osemdeset let. Več

  • Damjana Kolar

    19. 8. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

  • Staš Zgonik

    18. 8. 2016  |  Družba

    Upadanje rabe osnovne funkcije mobilnih telefonov – glasovnih klicev

    Nekoč so obstajali telefoni. Naprave, oblikovane za to, da smo jih prislonili k ušesu in vanje govorili. Danes obstajajo pametni telefoni. Naprave, oblikovane za to, da prek njih dostopamo do čim več informacij. Tudi na račun tega, da smo videti smešno, ko jih prislonimo k ušesu. Več

  • Darja Kocbek

    18. 8. 2016  |  Ekonomija

    V pokojninskih sistemih držav OECD manjka 78.000 milijard dolarjev

    Upokojitev z dopolnitvijo 70. leta starosti, kar je danes za sindikate in tudi nekatere politike nesprejemljivo, je bila pravilo v prvih zakonih za zagotovitev socialne varnosti. V pokojninskem zakonu, ki ga je nemški Reichstag sprejel junija 1889, je bil pogoj za pridobitev pokojnine dopolnitev 70. leta starosti in vsaj 30 let plačevanja prispevkov. Šele leta 1916 so v Nemčiji upokojitveno starost znižali na 65 let. V brošuri o nemškem pokojninskem zavarovanju piše, da je delavcu, ki je na leto zaslužil med 550 in 850 mark, po 30 letih plačevanja prispevkov pripadala pokojnina 162 mark na leto. Več

  • Damjana Kolar

    18. 8. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 18. do 21. avgusta. Več

  • Monika Čvorak, STA

    18. 8. 2016  |  Svet

    V hrvaškem Tovarniku zgradili sodoben tranzitni center za begunce

    Hrvaško notranje ministrstvo je potrdilo, da so v Tovarniku na skrajnem vzhodu države na meji s Srbijo dokončali gradnjo novega tranzitnega centra, v katerem bodo lahko namestili več kot 60 ljudi. Celoten kompleks se razteza čez nekaj manj kot 16.000 kvadratnih metrov, njegova vrednost je pa približno 27 milijonov kun (3,6 milijona evrov). Večino denarja je prispevala Evropska unija. Več