MLADINA Trgovina
  • Igor Mekina

    18. 8. 2016  |  Družba

    V Sloveniji še 4600 modernih sužnjev

    Podatki o trgovini z ljudmi in suženjstvu v 198 državah kažejo, da v 115 državah sveta obstaja veliko tveganje za suženjsko izkoriščanje ljudi. Indeks je pomemben tudi kot podlaga za odločanje ter identifikacijo držav, ki imajo na različnih področjih, od ribolova pa do rudarstva in tekstilne industrije največ primerov sodobnega suženjstva. Več

  • Borut Mekina

    17. 8. 2016  |  Politika

    Koliko nas stane Nato?

    Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah. Več

  • Damjana Kolar

    17. 8. 2016  |  Kultura

    Mladi levi letos v treh delih, ki jih bo spremljala tema zgodbe

    Mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti bo že devetnajsto leto zapored v Ljubljani gostil najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. Letošnji festival, ki bo potekal od 19. do 28. avgusta, bo sestavljen iz treh delov. Prvi bo vključeval predstave, instalacije in intervencije v javnem prostoru domačih in tujih umetnikov iz desetih držav. Drugi del bo zaznamovala mednarodna konferenca Pripravljeni na spremembo (Ready to Change) z naslovom Nove politične mitologije in umetnost, tretji del pa bo umetniški laboratorij Imagine 2020 Lab z naslovom Toxic Tour. Več

  • Igor Mekina

    11. 8. 2016  |  Politika

    Turški sultan pri ruskem carju

    Osem mesecev po sestrelitvi ruskega letala Su-24, zaradi katerega je Rusija Turčiji uvedla sankcije, sta se turški predsednik Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sestala v Peterburgu in se dogovorila za obnovitev odnosov in ponovno sodelovanje. Vse to je omogočilo junija poslano pismo Erdogana, naslovljeno na Putina. Pismo predsednika Turčije zaradi incidenta z letalom je bilo po pisanju turških medijev deloma napisano v ruskem jeziku, kjer je turški predsednik uporabil rusko besedo "oprostite." Ob tem sta pilota, ki sta sestrelila rusko letalo, že v zaporu - zaradi sodelovanja v državnem udaru in ne zaradi sestrelitve - Turčija pa se je z Rusijo pripravljena dogovoriti tudi o odškodnini. S tem pa so izpolnjene glavne zahteve Rusije v zvezi s tem dogodkom. Več

  • Staš Zgonik

    16. 8. 2016  |  Politika

    Pahorjev vinski incident

    Slovenija ima v Evropski uniji ekskluzivno pravico do uporabe imena teran. Uporablja se lahko izključno za vino, pridelano iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na Krasu. Hrvaška tej ekskluzivnosti oporeka. Vinarji v hrvaški Istri želijo prav tako pridelovati in polniti teran. Za zdaj so bili v svojih prizadevanjih neuspešni, a postopek pred evropsko komisijo še ni končan ...  Več

  • Izak Košir

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Predpotopni pogoji

    Štipendije so danes za številne študente in dijake ključne, da se lahko nemoteno šolajo naprej. Razumljivo je, da so pogoji za njih strogi, saj lahko prihaja do številnih zlorab. Malo manj razumljivo pa je, da se leta 2016 pojavljajo tudi pogoji, ki bi jih lahko označili za predpotopne in celo krivične. Za primer vzemimo situacijo mladega avtorja in (zaenkrat še) Zoisovega štipendista, ki želi ostati anonimen. Po izidu prve literarne zbirke je na razpisu za Zoisove štipendije ugotovil, da mu zbirko upoštevajo kot samostojen umetniški dosežek le v primeru, če zanjo prejme dve pozitivni oceni, torej kritiki oziroma recenziji. Dosežek torej ni njegovo delo, temveč delo drugih o njegovem delu. A tu se stvar še bolj zaplete. Štejejo zgolj recenzije, ki so zapisane v Cobissu, digitaliziranem arhivu knjižničnega gradiva. To poleg strokovnih literarnih revij pomeni še kritike iz osrednjih časopisov, denimo Dela in Dnevnika, čeprav so te pogosteje bolj skope in publicistične kot tiste, zapisane na specializiranih spletnih straneh. Prav tako za referenčne kritike ne veljajo za to specializirane radijske oddaje, na primer oddaja S knjižnega trga na 1. programu Radia Slovenija. Spregledane so vse recenzije na radijskih in televizijskih postajah, kar je malodane smešno. Več

  • Damjana Kolar

    16. 8. 2016  |  Kultura

    Antropološka študija sodobne Poljske

    Na rednem sporedu Kinodvora bo od 22. avgusta dalje na ogled film Telo, poljske režiserke Małgorzate Szumowske, ki je prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo na lanskem Berlinalu. Tragikomična psihološka drama preplete usode treh posameznikov - mrliškega oglednika, njegove hčerke, ki se spopada z anoreksijo in njene terapevtke – ter tri raznolike poglede na vprašanja telesa in duha.  Več

  • Darja Kocbek

    16. 8. 2016  |  Svet

    Osnovne zdravstvene oskrbe kmalu ne bo več brez sodelovanja Googla?

    Možnosti, da bodo ljudje čez nekaj let lahko dobili osnovno zdravstveno oskrbo brez sodelovanja enega od tehnoloških podjetij, so po napovedi dveh partnerstev postale veliko manjše, kot so bile prej, v Guardianu piše avtor Evgeny Morozov. Alphabet, matična družba tehnološkega giganta Google, in farmacevtski gigant GlaxoSmithKline sta se dogovorila o ustanovitvi podjetja za novo področje bioelektronike, ki vključuje razvoj miniaturnih elektronskih vsadkov, ki bodo sposobni zdraviti več kroničnih bolezni. Več

  • Staš Zgonik

    16. 8. 2016  |  Družba

    Želatinasti pretendenti za prevlado v svetovnih morjih

    Ljudje imamo meduze najraje, ko nam nanje ni treba misliti. Takoj ko se je treba z njimi ukvarjati, je to praviloma negativna izkušnja. Večina o meduzah ve samo to, da so zdrizaste in potencialno nevarne za kopalce. A daleč od tega, da bi bile vse nevarne, v slovenskemu morju in tudi nasploh v Severnem Jadranu praviloma v večjem številu prebivajo izključno vrste, ki sploh ne pomenijo nevarnosti ožiga ali pa je njihov ožig izjemno blag. Le približno na vsakih deset let morski tokovi k nam zanesejo mesečinke, ki se lahko pohvalijo z najmočnejšim ožigom v Sredozemlju. Prav mesečinke so zaslužne za to, da so se slovenski znanstveniki začeli ukvarjati s preučevanjem meduz. Več

  • Tea Wutte

    16. 8. 2016  |  Svet

    Teksas se utaplja v viških vetrne energije

    Ameriška zvezna država Teksas kaže, da je mogoče imeti težave tudi zato, ker imaš nečesa - preveč. Takšna dobrina je na primer elektrika in glede na vse večje povpraševanje po njej se sicer zdi, da elektrike nikoli ne bo preveč. Vendar to ne velja za Teksas. Težava seveda ni samo "preveč" elektrike, pač pa predvsem neskladno načrtovanje in vlaganje v energetski sektor. Teksas je namreč v zadnjih letih vlagal velika sredstva v zračne turbine. Okoli 18 000 megavatov moči je tako že priključenih na električno omrežje, 5500 pa jih bo priključenih kmalu. Tu pa se skriva tudi največji problem: težko je v kratkem času zgraditi dovolj infrastrukture, da bi vso to energijo spravili do ljudi. Zato je veliko primerov, ko morajo turbine preprosto izključiti, saj porabnikov električne energije enostavno ni dovolj. Več