MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Družba

    Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike

    Tragična zgodba dveletne Neže Arnolj, ki so jo avgusta na Pediatrični kliniki sprejeli zaradi popuščanja srca, je po ustaljeni medijski metodi postala nov dokaz o koruptivnosti in neživljenjskosti slovenskih zdravnikov. Deklica, ki jo je med čakanjem na presaditev srca prizadela možganska kap, kljub napovedim zdravnikom o skorajšnji smrti še vedno živi. Starši, ki so se od deklice enkrat že poslovili, pa zdaj slovenskim zdravnikom ne zaupajo več in zahtevajo zdravljenje v tujini, česar pa zavarovalnica brez privolitve zdravnikov ni pripravljena plačati. Več

  • Staš Zgonik

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Umiranje po slovensko

    Gospod Emil je star 92 let. Ne more več iz postelje. Ve, da ne bo več dolgo živel. Rak na črevesju s številnimi zasevki je neozdravljiv. Leži na paliativni enoti negovalnega oddelka Klinike Golnik. Raje bi bil doma, a se, kot pravi, žrtvuje, saj ne želi obremenjevati svoje žene, ki ne zmore več skrbeti zanj. Ko govori o domu in ženi, se mu oči orosijo, obenem pa v solzah pove, da tako lepo, kot ga je sprejelo medicinsko osebje na Golniku, ni bil sprejet še nikjer. Gospoda Emila ne zdravijo, ker mu ne morejo več pomagati. Namesto tega mu vsakršno težavo, naj bo to zaprtje, slabost, pomanjkanje apetita, bolečine, težka sapa ali drugo, karseda olajšajo. Preden je prišel na Golnik, so ga mučile hude bolečine. Zdaj, pravi, so več kot znosne. Psihično se je pomiril in tudi žena se zmore odkrito pogovarjati, brez izogibanja temi o bližnji smrti. Več

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Rakava dežela

    Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.« Več

  • Staš Zgonik

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Danilo Zavrtanik

    Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij. Več

  • Staš Zgonik

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Družba

    Terapevtski trip

    To so vse besede, ki jih je Albertu Hoffmanu, kemiku v švicarskem farmacevtskem podjetju Sandoz, uspelo zapisati v laboratorijski dnevnik, preden je nadzor nad telesom prevzel dietilamid lizergične kisline, ki ga je znanstvenik izdelal. To je bil prvi trip na LSD v zgodovini. Doživljal ga je njegov odkritelj. Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Rekviem za šibo

    »Ali ni bolje za otroka, ki ima večidel kratek spomin, za njegove nerodnosti kratko malo našeškati, kakor pa, da se mu dolgo pridiguje, kar se počasi privadi, ali kakor pravijo, da se mu ušesa ogladijo?« Tako se je leta 1862 v časniku Učiteljski tovariš spraševal Andrej Praprotnik, eden najuglednejših slovenskih osnovnošolskih učiteljev svoje dobe. »Šiba ne škoduje otrokom, ampak se njihovi naravi prilega. Da se le prepogosto ne rabi, ne škoduje nič, marveč veliko koristi.« Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Politika

    Razkrinkana propaganda

    »To je 11-letni Hans?« se je glasil naslov ponedeljkove novice na spletni strani edine televizije v službi resnice – Nove24TV. »Že več mesecev se predsednik vlade Miro Cerar zgraža nad ’hujskaštvom’ in ’nehumanostjo’ tistih Slovencev in Slovenk, ki so do sprejemanja migrantov, kar tako vse povprek, zadržani. Očita jim ’neutemeljen strah’ in vedno znova poudarja, da vlada ’obvladuje migrantski tok’. Medtem pa ’11-letni migranti’, ki so videti stari najmanj 30 let, s ponarejenimi dokumenti vstopajo na območje EU.« Več

  • Staš Zgonik

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Politika

    Medijska prostitucija

    Vse, ki so prejšnji četrtek vzeli v roke izvod kateregakoli od treh največjih »resnih« slovenskih dnevnih časopisov, da bi videli, kaj novega se je zgodilo v državi, so namesto tega na naslovnicah Dela, Dnevnika in Večera pričakala oglasna besedila za Mercator. Na vseh treh naslovnicah so bile enake fotografije in enaka promocijska besedila. In to v formatu, ki je ravno dovolj podoben, da bralca lahko zavede, in ravno toliko minimalno drugačen, da se je mogoče vsaj za silo braniti očitkov o prikritem oglaševanju. Če se je bralec dovolj potrudil, je lahko v kotu strani našel celo majhen napis, da gre za oglaševalsko vsebino. In zato naj v tem ne bi bilo nič spornega. Več

  • Staš Zgonik

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Počasneje je čisteje

    Če bodo obveljali ukrepi, ki jih predlaga ministrstvo za okolje in prostor, bo treba v zimskih mesecih na avtocestnih odsekih v bližini večjih slovenskih mest voziti počasneje, kot je določeno z zdaj veljavnimi omejitvami. »Omeji se hitrost na odsekih avtocest na območju Mestne občine Ljubljana in na avtocestnih odsekih, ki se priključujejo nanje,« piše v predlogu odloka o načrtu za izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani, ki ga je ministrstvo ta teden dalo v javno obravnavo. Enako predlaga v odlokih za Maribor, Celje in Kranj. Ukrep naj bi veljal vsako zimo od začetka novembra do konca marca. Če bo potrjen, naj bi ga prvič uvedli že novembra letos. Več

  • Staš Zgonik

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Na pravi poti

    Leta 2005 je Slovenija skupaj pridelala približno 20,5 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Leta 2014 so, kot v najnovejšem poročilu o stanju okolja ugotavljajo na okoljskem ministrstvu, izpusti dosegli le še približno 16,5 milijona ton. Znižali so se za več kot 19 odstotkov. Nekaj delamo prav. A ne na vseh področjih. Več