MLADINA Trgovina

Borut Mekina

  • Borut Mekina

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Politika

    Ne vrag, le sosed bo mejak!

    Kako naj se Slovenija odzove na razsodbo arbitražnega sodišča? Obstajata dve možnosti, o katerih bodo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih govorili politiki in ljudje po gostilnah, trgih ali ulicah. Po prvi bi se morala Slovenija odzvati s silo. Grobo in napadalno. Ali kot je nedavno povedal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, »Slovenija bi morala Hrvaško prisiliti v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča z uporabo vojske«. Ta predlog gre vštric z razlago, da Hrvaška potrebuje lekcijo, saj se pregovorno ne drži nobenega dogovora, predvsem pa vedno zlorabi ponujeno roko sodelovanja ali prijateljstva. O tej možnosti je govoril celo zunanji minister Karl Erjavec, ko je januarja letos dejal, da bi lahko imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. To je torej ena možnost. Druga je, da Slovenija Hrvaški ponudi roko prijateljstva in sodelovanja. Več

  • Borut Mekina

    29. 6. 2017  |  Politika

    Sloveniji 80 odstotkov Piranskega zaliva

    Približno 80 odstotkov Piranskega zaliva predstavlja slovenske teritorialne vode, je pravkar odločilo arbitražno sodišče. Piranski zaliv je za časa Jugoslavije, predvsem pa po letu 1987 predstavljal notranje vode države, je sklenilo sodišče, Slovenija pa je sodišče prepričala, da je do 21. 6. 1991 večinoma izvrševala oblast v zalivu. Zaradi konfiguracije obale na rtu Savudrija, ki ne sledi siceršnjemu poteku obale, je sodišče mejo med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi teritorialnimi vodami izven zaliva zarisalo deloma v korist Slovenije, torej južneje od standardne pravokotne premice, ki bi jo sicer sodišča moralo potegniti, v skladu z glavnim načelom Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS). Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Politika

    Dežela norcev

    Slovenija je država, ki izdela največ laserjev na prebivalca. V podjetju Fotona v ljubljanski industrijski coni Stegne, kjer je zaposlenih 250 delavcev, izdelajo tretjino vseh t. i. trdninskih laserjev na svetu; to je laserjev, ki za izvor svetlobe izkoriščajo kristale. Poleg Fotone laserje izdelujejo še v drugih obratih, ki so jih ustanovili nekdanji njihovi kadri. V ljubljanskem tehnološkem parku podjetje Optotek izdeluje laserje, namenjene očesnim operacijam, podjetje LPKF v Naklem na Gorenjskem pa laserje, namenjene izdelovanju elektronskih vezij. »V Sloveniji je res zelo veliko laserskega znanja. In to je posledica zgodbe o Fotoni. Gre za tehnologijo, ki ni serijska in v kateri lahko naša država tekmuje globalno,« pravi Matjaž Lukač, sedanji direktor Fotone, ki smo ga obiskali na sedežu podjetja. Razkazal nam je proizvodne linije, podzemne proizvodne prostore in hodnike, ki so nekoč, zaradi njihovih povezav z obrambno industrijo, veljali za nedostopne. Več

  • Borut Mekina

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Politika

    Akademski mačisti

    Eden izmed največjih problemov človeštva so ženske. To je jasno, kajti »s sociobiološkega stališča bi lahko zapisali, da so svet postavili na noge samski moški«. Ko moški pripada ženski, se več ne bori, ne ustvarja, se preda, je pasiven. »Šele ko je ženska kot rutinsko bitje izločena«, lahko pride do duhovne rasti civilizacije, do tako imenovane »transcendence«. Celo ljudske izkušnje temu staremu pravilu pritrjujejo. »Če je prej grobi slovenski pregovor navajal, da ženske mislijo z zadnjico, potem to ni bilo iz trte izvito.« Razsodnost, ideje, nekaj novega – vse to v javnost »ali diskurz« vnašajo moški. Moški so napredek, moški so misel, »prispevek žensk je v tem pogledu ne le minimalen, ampak pogosto, zlasti če imajo ambicijo preseči svoj okvir, izrazito moteč«. Ženske so tema. V vsej zgodovini človeške »rase« ni bilo »ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice«. Več

  • Borut Mekina

    15. 5. 2017  |  Politika

    Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo

    Evropska centralna banka (ECB), natančneje član njenega izvršilnega odbora Yves Mersch, je 9. maja predsedniku slovenskega parlamenta Milanu Brglezu poslal pismo, v kateri v imenu Evropske centralne banke nasprotuje aktualnemu spreminjanju Zakona o Banki Slovenije. In kaj je v tem pismu zapisano? Čeprav je ena od pomembnih elementov zakonodajnega postopka njegova demokratičnost in transparentnost, je ECB v tem primeru poslala dopis z oznako tajnosti, zaradi česar pisma v parlamentu ne smejo objaviti, kot so nam odgovorili iz Brglezovega kabineta. Javnosti dostopen je le Brglezov odgovor predsedniku ECB Mariu Draghiju, v katerem Brglez omenja, da Evropska centralna banka »zahteva… ponovno posvetovanje z ECB.« Več

  • Borut Mekina

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    Kdo bo naš sovražnik letos?

    Judov v slovenski novejši zgodovini praktično ni. Njihova dejanja ne vplivajo na javnomnenjske zaznave. Po zadnjih popisih prebivalstva živi v Sloveniji okoli 20 Judov. A kljub temu se tudi po zadnji raziskavi Slovensko javno mnenje, s katero na Centru za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede že več kot 20 let med drugim merijo tudi »nestrpnost«, v Sloveniji ljudje Judov bojijo. Skoraj 15 odstotkov vseh vprašanih je namreč lani izjavilo, da si Judov ne želi za soseda, kar je, tudi v mednarodnih primerjavah sorazmerno visoka številka – kar je več kot v naših sosednjih državah. Več

  • Borut Mekina

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    Zanikanje holokavsta

    Bernard Brščič, eden od pomembnih podpornikov stranke SDS, nekdanji državni sekretar v kabinetu premiera Janeza Janše in predsednik sveta strankinega Inštituta Jožeta Pučnika, je konec aprila nastopil na zasavski lokalni televiziji ETV. Ta je prav tako v lasti vidnega člana SDS, Janeza Vidmarja, pogovor z Brščičem pa je vodil Boris Cipot, ki se predstavlja kot »zagovornik lustracije in ljubitelj živali«. Najprej sta se pogovarjala o francoskem predsedniškem volilnem boju med skrajno desno kandidatko Nacionalne fronte Le Penovo in konservativnim Macronom. Brščič je gledalcem sprva predstavil širše evropske razmere, zaradi katerih Le Penova ne more zmagati. Več

  • Borut Mekina

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Politika

    Ni vseeno, kdo je predsednik

    27. aprila smo praznovali dan OF, dan upora proti okupatorju. Na ta dan obeležujemo dogodek iz aprila 1941, ko je bila v Ljubljani, v hiši književnika Josipa Vidmarja, ustanovljena protiimperialistična oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Z njo je bil upor prebivalcev Slovenije proti okupatorju postavljen v formalne in nadstrankarske okvire, saj so koalicijo proti zavojevalcem med seboj sklenili komunisti, sokoli, krščanski socialisti in slovenski kulturni delavci. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Družba

    Igor Kadunc, novi generalni direktor RTV Slovenija

    Po treh letih zapletov je RTV Slovenija končno dobila pravega generalnega direktorja. To je postal Igor Kadunc, ekonomist, ki se je na vrh RTV Slovenija vrnil iz pokoja, češ da mu za prihodnost zavoda »ni vseeno«. Med letoma 1996 in 2000 je že opravljal naloge pomočnika generalnega direktorja RTV; to je bilo obdobje, ko smo plačevanje RTV-prispevkov vezali na električne števce in ko je RTV Slovenija kupila delnice Eutelsata. Za projekt, s katerim je nacionalka zaslužila več kot sto milijonov evrov, je bil pristojen prav Kadunc, a zaradi tega ob odhodu ni dobil posebne pohvale. Leta 2010 je za krajši čas postal direktor filmskega sklada, dokler se ni upokojil. Pravi, da se vrača le za en mandat, v upanju, da bo potem junakov, ki si bodo upali prevzeti vodenje RTV Slovenija, kaj več. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Politika

    Dr. Milan Jazbec, kandidat za predsednika republike

    Prvi, ki je napovedal kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah, je diplomat, profesor in pisatelj dr. Milan Jazbec. Od lani je veleposlanik v Makedoniji, pred tem je bil veleposlanik v Turčiji, ob osamosvojitvi generalni konzul v Celovcu, med letoma 2000 in 2004 pa državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Pred osmimi leti je izdal deveto knjigo na temo diplomacije Martin Krpan: diplomat in vojščak. Kandidirati namerava kot nestrankarski kandidat s podporo 5000 volivcev. Med razlogi, zaradi katerih se odpravlja v boj, pravi, sta predvsem želja »povrniti predsedniški funkciji državniško držo«, pa tudi spodbuda pokojnega »očeta« slovenske države, Franceta Bučarja, s katerim je prijateljeval. Več