MLADINA Trgovina

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    24. 8. 2017  |  Kultura

    Strip o padli gazeli

    V Mladini bo začel izhajati strip Zadnji let Tonija Mrlaka. Strip, ki sta ga ustvarila Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić, tandem, ki je naredil tudi kultne Meksikajnarje, naš naobsežnejši strip, opisuje življenjsko zgodbo pilota helikopterja, ki je bil sestreljen med osamosvojitveno vojno v središču Ljubljane. Helikopter je na svojem zadnjem letu prevažal kruh, sestrelili pa so ga s stolpnice na Trgu republike. V Ljubljani se je pač »premalo pokalo«. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    Dr. Zora Konjajev, partizanka, zdravnica in znanstvenica

    Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921, med vojno je študirala medicino, odšla je med partizane, delala v partizanskih bolnišnicah, kasneje je postala pediatrinja, neonatologinja, znanstvenica, organizirala in vodila prvi regionalni center za nedonošenčke v Jugoslaviji. Je zagovornica dojenja, borila se je za pravice žensk in enoletni porodniški dopust, je tudi redna profesorica in častna občanka Ljubljane. Več

  • Jure Trampuš

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Kdo je sosed spomenika žrtvam vojn

    Na robu ljubljanskega Kongresnega trga obratuje »najboljši ljubljanski bar z najboljšimi koktajli« – kot se oglašuje sam – z imenom Pr’ Skelet. Gre za disko bar, študentski in še kakšen žur prostor, ki ponuja mešano glasbo in zabavo za vse generacije, latino, jugo, casual night in več, kot dodatek pa še »samosvoj ambient z okostnjaki«. Na to opozarja velik pano z okostnjakom, ki je oblečen kot kuhar, pred vhodom v nočni klub, zraven je obešen v kletko ujet »kostko«. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

    Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo? Več

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Politika

    Uravnotežena sprava

    Jože Dežman ni navaden zgodovinar. Nekoč je bil urednik Borca, pisal je o partizanskih epopejah in naprednih revolucionarnih silah, ker je nečak narodnega heroja, je bil v mladih letih imenovan za predsednika komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil. Potem se je zgodila sprememba, postal je eden od najostrejših kritikov narodnoosvobodilnega boja, predvsem revolucije in nasilja, ki ga je ta prinesla. Njegove kritike so bile ponekod upravičene, četudi pavšalne, ideološke, revanšistične. Njegova dela niso imela večje strokovne veljave, imela pa so širok politični odmev. Jože Dežman je v času prve Janševe vlade postal direktor Muzeja novejše zgodovine, v času druge direktor Arhiva Slovenije. Svojih novodobnih političnih simpatij ni nikoli skrival, kritikom iz zgodovinske stroke pa je pravil, denimo dr. Božu Repetu, da »trosijo blodnje« in »prodajajo puhlo repo«. Jože Dežman je titoizem primerjal z nacizmom. V vseh teh letih je delal tudi v komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, evidentiral je lokacije, sodeloval pri izkopih in se s politiko pogovarjal, kako se do zgodovine in njenih žrtev vesti dostojno. Jože Dežman gotovo ni človek, za katerega bi lahko trdili, da ima na dogajanje v drugi svetovni vojni in neposredno po njej neobremenjen, vsaj deloma objektivističen pogled. Nasprotno – njegov pogled na zgodovino je strukturno enak pogledu tistih, ki so neposredno po vojni govorili zgolj o partizanskih zmagah, o napakah, porazih, zločinih pa so molčali. A vse to je razumljivo, kdor se ukvarja s trupli in kostmi, težko ostane ravnodušen. Več

  • Jure Trampuš

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Družba

    Upor zoper gnusobo tega sveta

    V Ljubljani, v njeni okolici, po vsej Sloveniji je na stotine spomenikov, spominskih plošč, velikih ali skromnih pomnikov preteklosti. Na njih so rdeče zvezde, pod njimi imena, verzi, pozivi k spoštovanju tistih, ki so padli v boju za svobodo. Dokler je spomin na njihovo žrtev živ, so živi tudi oni. Več

  • Jure Trampuš

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Družba

    Svetlana Makarovič, umetnica

    Kratkoviden je včasih pogled tistih, ki dejstvo, da se Svetlana Makarovič danes razglaša za komunistko, povezujejo s tistim, kar je komunizem pomenil v socialistični Jugoslaviji. Pomenil je nekaj dobrega, a tudi nekaj slabega. Svetlana Makarovič, ko je bila mlada umetnica, pri oblasti ni bila priljubljena, nasprotno, nadzirali so jo, omejevali so jo, silili so jo, naj vstopi v komunistično partijo. Nazadnje so se namenoma spravili še na njenega tedaj že nekdanjega sopotnika, pesnika Gregorja Strnišo, ki je umrl v prepričanju, tako so mu dejali, da je Makarovičeva delala za Udbo. »To je eden od najbridkejših spominov v mojem življenju,« pravi Makarovičeva danes. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2017  |  Politika  Za naročnike

    Tine Hribar

    Tine Hribar je eden izmed pobudnikov ustanovitve Nove revije, njen prvi glavni urednik, pisec v 57. številki, član kolegija Odbora za človekove pravice, redaktor pisateljske in Demosove ustave. Bil je med pobudniki za razpustitev Demosa, je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig o etiki, narodu, veri, odnosu do sveta in svetega, je oster kritik vsakršnega totalitarizma, tako z leve kot desne, vztrajen zagovornik sprave in pokopa vseh mrtvih. Več

  • Jure Trampuš

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Zeleno za levo

    Združena levica, konglomerat štirih političnih skupin, treh strank in ene vstajniške, bo 24. junija – zgolj po naključju tik pred dnevom državnosti – prenehala delovati kot koalicija. Več

  • Jure Trampuš

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Politika

    Mladina znova na ESČP

    Mladina je te dni na Strasbourško sodišče za človekove pravice (ESČŠ) poslala pritožbo zaradi odločitve slovenskih sodišč v primeru objave družine Branka Grimsa v satirični rubriki Mladinamit. Več