Peter Petrovčič
-
Manipulacije nekega politikanta
Pred dnevi je SDS na družabnem omrežju X (nekdanji Twitter) objavila kratek odlomek govora svojega predsednika Janeza Janše na enem izmed nastopov, ki jih ima zadnje čase za privržence po Sloveniji kar nekaj. V posnetku »Afera odvzetih krav je odkrila ozadje nevladnih organizacij« Janša manipulira in zavaja z namenom podpihovanja občinstva in volivcev. »Večina Slovenije je šele v tem primeru izvedela, da so pač nekaj mesecev, preden se je to zgodilo, v zakon o zaščiti živali napisali, da če se kmetu odvzame živali pa se to proda, denar od te prodaje gre nevladnim organizacijam. Hvala bogu se je zdaj zgodil ta primer in se to ve in bo to vse težje, ampak dejansko je šlo za neki inštrument, kako financirati tiste, ki po domače rečeno, takrat kadar niso na oblasti, kolesarijo za to, da bi spet prišli na oblast.« Takoj zatem je Janša še dodatno namignil, da gredo ta sredstva nevladnim organizacijam iz Ljubljane, z Metelkove 6, organizacijam, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in mu gredo najbolj v nos.
-
Večina goveda, ki je bilo 24. novembra lani odvzeto s kmetije Možgan, se je tja vrnila. Inšpektorica Danuša Štiglic, ki je govedo odvzela, pa je prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Prestavljena je bila na drugo delovno mesto, kjer ne more več opravljati inšpekcijskega nadzora.
-
Vlada pohitela z vzpostavitvijo obmejnih centrov za odstranjevanje tujcev
Konec lanskega leta so evropski voditelji sporočili, da so po skoraj desetletju usklajevanja države članice Evropske unije, svet EU in evropski parlament vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Ta za tujce in za stanje človekovih pravic ne prinaša nič dobrega, saj je nekakšen poskus krepitve trdnjave Evropa z vzpostavitvijo trdnih papirnatih in dejanskih zidov skupaj z obmejnimi centri za hitre (obmejne) azilne postopke, torej centri za zadrževanje in odstranjevanje tujcev. In zdi se, da je Slovenija v tem pogledu izjemno pohitela. Prejšnji četrtek je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje zgradi obmejni migrantski center.
-
Višja ali nižja strokovnost državne uprave?
Uradniški svet je širši javnosti pretežno neznana institucija javnega prava. Z zakonom o javnih uslužbencih je bil uveden že junija 2002, v času zadnje vlade Janeza Drnovška. Njegov namen je bila vzpostavitev strokovnih standardov pri kadrovanju v javnem sektorju. Oziroma je bil ustanovljen »z namenom depolitizacije državne uprave in zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih«, kot danes piše na njegovi spletni strani. Pa je res tako? Ali ni morda namenjen predvsem pokrivanju političnih imenovanj manj primernih ali celo neprimernih kadrov s pokrivalom strokovne in siceršnje primernosti?
-
V zadnjih nekaj letih so slovenski zapori doživeli veliko spremembo v sestavi zaporniške populacije. Več kot tretjina zapornikov je tujcev, velika večina je obsojena zaradi tihotapstva v skladu s 308. členom kazenskega zakonika, ki nosi naslov »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države«. Gre za res veliko obsodb, med zaporniki pa se včasih znajdejo tudi ljudje, ki so bili obsojeni brez pravih dokazov. Oglejmo si zgodbo enega izmed njih.
-
Kdo bo nova pravosodna ministrica oziroma minister?
Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Dominike Švarc Pipan je z nakupom stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani izpeljalo enega večjih poslov v svoji zgodovini, a zdi se, da je šlo pri njem narobe vse, kar je lahko šlo. Ministrica se po medijskem razkritju nakupa preplačane in poleg tega opustošene in povsem neprimerne stavbe bori za razveljavitev pogodbe in je to nalogo zaupala celo državnemu odvetništvu. Toda kakšen bo (stvarni oziroma finančni) epilog zgodbe, niti ni tako bistveno, kot je pomembno vprašanje, kakšne bodo politične posledice, torej ministričina prihodnost.
-
Dovoljene ali prepovedane varde?
Ustavno sodišče je presodilo o zakonodaji, ki omejuje delovanje obmejnih vojaških straž, paravojaških enot, znanih pod imenom Štajerska oziroma Slovenska varda. Ugotovilo je, da so veljavne omejitve skladne z ustavo in da ne posegajo čezmerno v pravice odraslih moških, ki bi se radi igrali vojake.
-
Zakaj žrtve spolnega ali pa družinskega nasilja, ki se v resnici pogosto prekrivata, ne prijavljajo teh kaznivih dejanj na policiji vse do zadnjega ali pa sploh ne? Razlogov je več, med njimi pa je gotovo tudi žalostno dejstvo, da v postopkih pred državnimi organi – na policiji, centrih za socialno delo in pred sodiščem – nimajo podpore. Nasprotno, ponovno in dodatno so viktimizirane, razčlovečene. Pogosto se znajdejo v drugačnem, a na prvi pogled podobno brezizhodnem položaju, iz kakršnega so komaj dobro izstopile, ko so zapustile nasilnega partnerja in zoper njega podale uradno prijavo.
-
Zbirka pričevanj žrtev družinskega nasilja
Ob 34-letnici delovanja Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja so v društvu zbrali zgodbe 23 žrtev intimnopartnerskega nasilja in jih objavili v knjigi V njeni koži. Gre za prvoosebne pripovedi žensk, ki so ob pomoči društva prebrodile najhujše.
-
Sodniki grozijo s sindikalnim bojem za zvišanje plač, ker se te, kot pravijo, že desetletja realno znižujejo in ker vlada in državni zbor odločbe ustavnega sodišča, ki zahteva zvišanje sodniških (in tožilskih) plač, niti po letu dni še nista uresničila. Napovedujejo stavko, zahtevajo odstop ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in premiera Roberta Goloba, grozijo z blokado izvedbe evropskih volitev, kjer imajo sodniki vlogo v volilnih organih, in podobno. Odločili so se za grob politični jezik in način, ki je že na prvi pogled povsem neprimeren in nedostojen glede na njihovo vlogo v družbi.
-
»Naš pristop bo človeški,« je med drugim v govoru leta 2020 dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je spregovorila o nastajajoči novi skupni evropski politiki na področju migracij in azila. Nekaj dni pred božičem 2023, po skoraj desetletju usklajevanj, so države članice Evropske unije, svet EU ter evropski parlament in komisija vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Kaj so se dogovorili, kako bomo v prihodnje obravnavali tujce, ki k nam prihajajo iz Afrike ter z Bližnjega in Srednjega vzhoda, in zakaj so poznavalci tega področja že kar pokopali doslej veljaven in mednarodno zavezujoč sistem človekovih pravic ljudi na begu?
-
Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih
Ko se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče, je bilo vse skupaj precej komično. A nekakšna urbana legenda je zdaj postala povsem resnična težava.
-
Prvotna odločba o odvzemu 24 glav živine s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem je bila konec decembra odpravljena. Zdaj o njem posebna komisija odloča ponovno. Poleg tega v zadevi poteka več različnih nadzornih postopkov, pri čemer predvsem kmečka interesna združenja krepijo pritisk na uradne organe. Običajen postopek, kjer se presoja dobrobit živali, je postal prvovrstna politična afera.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Prejšnji torek je Lovska zveza Slovenije dobila novega predsednika. Dolgoletnega predsednika Lada Bradača, ki ni več kandidiral, je nasledil nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je za jelenovo dlako prehitel Darka Buta, sicer donedavnega dolgoletnega direktorja uprave za zaščito in reševanje, ki je odstopil pred letom dni, ker so hekerji s kibernetskim napadom sesuli nezaščiteni informacijski sistem uprave.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko smo končno začeli razpravljati o odnosu človeka do živali
Čeprav se je že zadnjih nekaj let tu in tam v javno razpravo sramežljivo prikradla kaka beseda o pravicah živali, je bilo letošnje leto gotovo prelomno. Lanska izjava premiera Roberta Goloba – o tem, da bi morali vsi skupaj pojesti manj mesa – je prehitro utonila v pozabo, letošnje koalicijske aktivnosti, povezane z živalmi, pa so povzročile nepomirljivo razburjenje, predvsem med ljudmi in organizacijami, ki jim gre »pretirana« skrb za živali v nos.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko smo spoznali, da je naša prihodnost neločljivo povezana s prihodom tujcev
Čas koronavirusne histerije je morda najočitneje popačil realnost na področju migracij. Z epidemijo povezane omejitve so za nekaj časa zmanjšale potrebo po delovni sili in tudi otežile migracijski tok proti Evropi. Leto 2023 je zato pri nas prineslo toliko bolj kruto spoznanje ogromnih potreb po delovni sili in realnosti migracij. Oboje neizbežno pomeni, da se bo število tujcev v prihodnje povečevalo.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Družba
Prejšnji četrtek je na ljubljanskem letališču pristalo letalo iz Turčije s 23 državljani Sirije – štirimi družinami in enim posameznikom – ki bodo novi dom v Sloveniji dobili v sklopu projekta trajne preselitve beguncev in »zagotavljanja zakonitih poti« v Evropo. Poleg tega, da gre za enega izmed varnejših načinov potovanja, gre tudi za »zakonito« pot v unijo, ki naj bi v teoriji predvidevala ugoden razplet azilnega postopka in pridobitev begunskega statusa. Kaj pa vsi drugi, ki nimajo te sreče, da bi se njihovo trpljenje po begu od doma in bivanju v težavnih razmerah turških begunskih taborišč (vsaj začasno) prekinilo z dodelitvijo statusa begunca? Kakšne so njihove poti, kako pridejo v Slovenijo?
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Politika
Pod težo očitkov o nestrokovnosti, osebnostni neprimernosti in vedenju na meji spolnega nadlegovanja je s položaja vršilca dolžnosti direktorja urada za narodnosti odstopil Janez Doltar, samooklicani veseljak, zabavljač, zdravilec in strokovnjak za romska vprašanja.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
V začetku meseca je bila v državnem zboru izredna seja na temo posilstev, ki jih storijo migranti, torej tujci, ki k nam prihajajo po balkanski begunski poti iz bližnjega in malo bolj oddaljenega vzhoda ter Afrike. V zahtevi za izredno sejo je bil zapisan grozljiv statistični podatek 170-odstotnega porasta števila posilstev, ki jih zakrivijo migranti. Pa to drži? Koliko je življenje pri nas predvsem za ženske res nevarnejše zaradi migrantov in drugih tujcev? Preverili smo podatke. »V policiji so nedavno potrdili, da je v Republiki Sloveniji zaznano za 170 odstotkov porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti,« piše v zahtevi SDS za izredno sejo, na kateri smo potem dolge ure lahko poslušali preštevilne ksenofobne izpade, pozive k popolni zapori meje in podobno. Vse skupaj sicer izvira iz zapisov v medijih, ki so v neposredni ali v posredni lasti SDS. Podatek o ogromnem povečanju posilstev, ki naj bi jih zagrešili migranti, smo lahko brali tudi v katoliškem tedniku Družina, naslov 19. oktobra objavljenega prispevka se je glasil: »V Sloveniji za 170 % porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti«.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
Policija je po več kot dveh letih ovadila Uroša Urbanijo, direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) iz časa zadnje Janševe vlade. Ovadba mu očita zlorabo položaja s tem, ko je v nasprotju z zakonsko obveznostjo ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) za več kot 300 dni in s finančnim izčrpavanjem javni medij poskušal prisiliti k uredniški politiki po željah tedanje vlade.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Politika
Zaradi številnih sodnih odločitev v korist domnevnih posiljevalcev in storilcev spolnega nasilja so se v Levici odločili ukrepati. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, pripravljajo resolucijo o boju proti nasilju, ki bi med drugim uvedla obvezno usposabljanje s področja spolnega nasilja za sodnike.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Družba
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je pred dvema tednoma v oddaji Tarča na TV Slovenija izrazil skrb, da bo prihajalo do odvzemov rejnih živali, »za katere se bo še nekaj iztržilo«. Kmečko stanovsko organizacijo skrbi, da bi inšpekcije odvzele rejne živali, še preden bi bile te zaradi morebitnega nedostojnega ravnanja lastnikov tako razvrednotene, da bi bile v ekonomskem smislu brez vrednosti. Skrbi jo zato, ker novela zakona o zaščiti živali določa, da kupnina od prodaje odvzetih živali ne gre njihovemu lastniku, torej kmetu. In kar je še huje, šla naj bi neposredno v žepe domnevnih smrtnih sovražnikov kmetov – nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva živali. Pa to drži?
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Raven kandidatov SDS za funkcije je vse nižja
Prejšnji teden je Ambasada Rog na svojem profilu na Facebooku, kjer objavlja zgodbe prosilcev za azil, objavila kratek prvoosebni zapis 22-letnega Chrisa iz Burundija, ki je v Sloveniji za azil zaprosil pred letom dni in za čuda dobil status begunca, se zaposlil in začel delati načrte, kaj vse bi rad dosegel v novi domovini in s tem nekaj prispeval družbi. Zapis je na Twitterju poobjavila pravnica iz Zavoda Open in Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj in dobila tudi odziv Gašperja Hafnerja, lanskega kandidata SDS za župana Škofje Loke.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Vlada je maja letos odstavila dolgoletnega direktorja urada za narodnosti Staneta Baluha in za vršilca dolžnosti imenovala Janeza Doltarja, ki ga je predvidela za polnopravni prevzem državnega organa, ki ima (oziroma bi moral imeti) največ dela z vprašanji romske skupnosti. Prejšnji četrtek, tik preden se je Doltarju iztekel mandat vršilca dolžnosti, mu je vlada tega podaljšala še za tri mesece. Zakaj? In zakaj ni imenovala katerega od preostalih dveh kandidatov?
-
1. 12. 2023 | Družba
»Si predstavljate, da inšpektor opazi, da gre za hudo mučenje živali?«
V aktualni številki Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, smo se pogovarjali z Danušo Štiglic, veterinarsko inšpektorico, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov. Naša sogovornica ne skriva, da je med inšpektorji zagotovo v vrhu po številu odvzemov živali, a dodaja, da ima pred očmi vedno najprej dobrobit živali, kar naj bi bila ne nazadnje tudi glavna naloga veterinarjev. Odlomek objavljamo spodaj, intervju pa si lahko v celoti preberete na tem spletnem mestu ali si priskrbite izvod Mladine, ki je izšla danes,
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
Danuša Štiglic / »Na prvem mestu pri mojem delu je vedno dobrobit živali in na to sem ponosna«
Pogovarjali smo se z Danušo Štiglic, veterinarsko inšpektorico, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov. Težava enih in drugih, pravi, je tudi v tem, da so preveč povezani med seboj, kar veterinarjem otežuje delo, najkrajšo pa potegnejo živali. Oznake, da je bolj aktivistična inšpektorica od večine, se ne brani. Ne skriva, da je med inšpektorji zagotovo v vrhu po številu odvzemov živali, a dodaja, da ima pred očmi vedno najprej dobrobit živali, kar naj bi bila ne nazadnje tudi glavna naloga veterinarjev.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Politika
Koliko javnih sredstev dobijo društva za varstvo živali in zakaj?
Ko je veterinarska inšpekcija odvzela 24 živali, so kmečke stanovske organizacije ob podpori politične desnice preusmerile pozornost na nevladne organizacije, ki skrbijo za varstvo živali. Te naj bi bile zdaj, pod vlado Roberta Goloba, deležne velikodušnega financiranja.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
Prejšnji petek je veterinarska inšpekcija, veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, s kmetije Možgan blizu Krškega odvzela 24 živali, točneje čredo goveda. Ukrep je zbudil številna vprašanja in razburil kmečke organizacije ter politične stranke, ki računajo na glasove njihovih članov. A celotna razprava se ni niti dotaknila pravih vprašanj, pravic živali in spoštovanja teh pravic.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
Janša trdi, da je nedolžen, a izloča obremenilne dokaze
Sojenje Janezu Janši in domnevnim sostorilcem v zadevi Trenta se vleče. Čeprav Janša zatrjuje, da je nedolžen in da gre za politični konstrukt, skuša njegova obramba izločiti zanj obremenilne dokaze. V medijih smo prebrali, da je obramba res dosegla omembe vredno zmago z izločitvijo pomembnih, morda celo ključnih dokazov. Pa to drži? Za katere dokaze sploh gre?
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
»Na čelu urada za narodnosti potrebujemo nekoga, ki te Rome pozna, in jaz jih poznam v dušo, meni se povsem razkrijejo, vse mi povejo, tudi za lumparije, in občutek imam, da me imajo večinoma radi,« pravi vršilec dolžnosti direktorja urada za narodnosti Janez Doltar, ki si želi to funkcijo prevzeti tudi za stalno. Toda ali je res pravi človek, ki bo končno začel vključevati naraščajočo romsko skupnost v družbo in si prizadevati za boljše sobivanje večinskega prebivalstva in te narodne manjšine? Ker država ta vprašanja že desetletja zanemarja, je trenutno morda ena izmed pomembnejših vladnih odločitev na tem področju imenovanje direktorja ali direktorice urada za narodnosti.
