MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2017  |  Politika

    Predsednik Pahor lahko odstopi

    Ko je državni zbor v času prve Janševe vlade, leta 2006, spremenil zakon o azilu (s katerim je zožil pravico do azila), je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek zakon ocenil kot »preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom« in je zadržal podpis zakona. Več

  • Peter Petrovčič

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Politika

    Zakaj ima policist Facebook?

    Več kot leto dni je že, odkar sta se policijska sindikata z vlado pogajala za boljše plače in predvsem boljše delovne razmere policistov. Jedro Sindikata policistov Slovenije, ki ga vodi Zoran Petrovič, se je tedaj odločilo okrepiti pritisk na vlado s (prometno) zasedo zoper enega izmed vladnih pogajalcev, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Zato so (tudi Petrovič) izgubili službo v policiji. Zgodba danes, ko Petrovič toži policijo, ker meni, da je bil po krivici odpuščen, nič manj ne spominja na vice o »pametnih« policistih, kot je takrat. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Politika

    Protitujska zakonodaja je tudi protislovenska

    »Niti nacionalna zakonodaja, niti mednarodni akti, niti evropsko pravo niso prilagojeni situaciji, s katero se sedaj soočamo, torej masovnim migracijam,« je po vladni potrditvi zakona o tujcih, s katerim bo v Sloveniji mogoče prepovedati vlaganje prošenj za azil, na nacionalni televiziji povedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Brezpogojno vztrajanje pri varovanju človekovih pravic je po njenem mnenju preživeto, saj bi bil sicer ogrožen obstoj Evropske unije in evropskega načina življenja. Čeprav je nova ministričina »evropska« retorika volilnemu telesu verjetno všečna, povečevanje represije v imenu varnosti pa ima za marsikoga pomirjujoč učinek, je resnica ravno nasprotna. Prav odrekanje človekovim pravicam, ki so edine še nekoliko ločevale Evropo od preostalega sveta, je glavna grožnja evropskemu načinu življenja. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Politika

    8 dni / teden

    Najbolj znan evropski terorist, Norvežan Anders Breivik, ki se je pred leti lotil obrambe svoje dežele pred muslimani in drugimi Neevropejci tako, da je v strelskem pohodu ubil 77 ljudi, je zmagal na sodišču. Državo je tožil, ker naj bi prestajanje kazni v samici kršilo njegove človekove pravice. Norveško sodišče mu je pritrdilo z besedami, da »je prepoved nehumanega in ponižujočega ravnanja osnovna pravica v demokratični družbi. In to velja absolutno, tudi za zaprte teroriste in morilce.« Država bo Breiviku morala plačati sodne stroške in mu omogočiti humanejše prestajanje kazni, v tožbi pa je zahteval tudi, da mu mora omogočati stike z drugimi desničarskimi ekstremisti, česar pa državi ne bo treba storiti. Sporočilo norveškega sodišča je lepo in bi se ob njem lahko zamislili – človekove pravice veljajo za vse ljudi enako, tudi za zapornike, za teroriste, za morilce. In potemtakem verjetno tudi za begunce? Več

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Policijska država

    O policiji se je letos prvič veliko govorilo, ko so policisti pripravili zasedo ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, enemu izmed državnih pogajalcev v času policijske stavke. Kljub temu da so zlorabili pooblastila, je bilo nadaljevanje zgodbe o policijskih pooblastilih presenetljivo. Politika je namreč policiji podelila številne nove pristojnosti in prisilna sredstva, o katerih si dolga leta še sanjati niso drznili. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Politika

    Osamosvojitvena vojna

    Bitka za prestiž, kdo je osamosvojitelj in kdo ne, kdo je pravi in kdo ne, ne pojenja. Z leti se stopnjuje. Pred petimi leti je bilo recimo ustanovljeno alternativno, Janševo združenje »pravih« osamosvojiteljev. In čeprav je od osamosvojitve preteklo že 25 let, se bitka za prestiž prenaša na naslednje generacije. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Politika

    Referendumi o beguncih?

    Črnomeljska protimigrantska civilna iniciativa pod vodstvom občinske svetnice SDS Maje Kocjan je zbrala dovolj podpisov občanov za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma o sprejemno-registracijskem centru za begunce. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, da od občinske politike zahtevajo referendum, potem jim bo zelo verjetno uspelo prepričati večino volivcev, da zavrnejo gostoljubje beguncem, ki ga je sicer sramežljivo, previdno in na načelni ravni, a vseeno izrekla občinska politika. Črnomeljci pa bi s tem dali tudi zgled nasprotnikom beguncev v vseh drugih občinah, kjer bi se jih politika odločila sprejeti. Recimo v Velenju, kjer podpise za protimigrantski referendum prav tako že zbira SDS. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Politika

    Dr. Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik

    Z dr. Cirilom Ribičičem, članom druge generacije ustavnih sodnikov, smo se pogovarjali o zapuščini tretje generacije ustavnih sodnikov, ki zdaj odhaja. In o izzivih, ki čakajo četrto generacijo, ki jo bo državni zbor izvolil v letošnjem in prihodnjem letu. Izzivov za ustavne sodnike bo po njegovem mnenju prej več kot manj, najpomembnejše pa se mu zdi, da bi se ustavno sodišče spet vrnilo k odločnejši obrambi pravic manjšin pred težnjami večine in obrambi še ene ustavne pravice, ki so jo v zadnjih letih povsem zanemarili – socialne države. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 8. 2016  |  Politika

    Arbitrarno vračanje

    Pred dobrim mesecem dni se je v Avstriji začelo sojenje v zvezi z več deset primeri beguncev, ki so jih avstrijske oblasti oziroma varnostne sile v času največjega navala na »balkanski poti« preprosto brez obrazložitve »vrnile« nazaj v Slovenijo. Gre za begunce, med katerimi jih je nekaj obtičalo tudi v Sloveniji in tožijo avstrijsko državo. Več

  • Peter Petrovčič

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Družba

    Romi in njihovi gospodarji

    V sredo se je pred kazenskim sodiščem nadaljevalo sojenje celi vrsti Romov iz Dobruške vasi. Očitajo jim, da so s postavitvijo hiš in barak kršili kazenski zakonik in s tem storili kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine. Moteči so skratka postali po več kot 50 letih prebivanja na tem območju preprosto zato, ker se je občina Škocjan na mestu romskega naselja odločila zgraditi čistilno napravo in gospodarsko-tehnološki center. Projekt pa sta z zavedanjem, da tam stoji romsko naselje, sofinancirali tudi država in EU. Več