• Dr. Aleš Gabrič

    3. 12. 2015

    Družba  |  Druga svetovna vojna v Sloveniji  Za naročnike

    Iznajdljivi nemški okupator

    Okupatorji so dobili pod nadzor gospodarsko zelo različne dežele. Ker je razkosanje Jugoslavije in s tem Slovenije potekalo po nemških direktivah, se je to odražalo tudi pri delitvi gospodarskih virov. Na slovenskih tleh so si Nemci z Gorenjsko (z Mežiško kotlino kot delom Koroške) in Štajersko pridržali industrijsko najbolj razvita ozemlja, več kot 70 odstotkov predvojnih industrijskih zmogljivosti Dravske banovine. Na tem območju je bila že pred vojno dosežena najvišja stopnja elektrifikacije, ideje o širjenju elektrarn na Dravi pa niso bile nove. Rudna bogastva zasavskih revirjev so bila za Nemce več kot dobrodošla, s postavitvijo meje južno od Save (in ne po reki kot najbolj očitni geografski ločnici) pa so prišle pod nadzor Nemcev tudi na te kraje vezane prometne povezave. Kmetijstvo je bilo pred vojno zaradi cenejših izdelkov iz južnih delov Jugoslavije slabše razvito, toda k avtarkično usmerjeni nemški kmetijski politiki bi lahko dodal svoje predvsem štajerski predel. Manj ugodna je bila razmejitev za Italijo, saj razen Ljubljane, ki je bila močno upravno in kulturno središče, ni dobila pomembnejših industrijskih krajev; na njenem ozemlju je ostala le dobra četrtina industrijskih zmogljivosti Dravske banovine. Številni manjši obrati so bili povezani z izkoriščanjem lesa kot največjega bogastva v Ljubljanski pokrajini. Tudi agrarno gospodarstvo je bilo zaostalo, razdrobljenost kmetijskih površin ni omogočala ustvarjanja presežkov proizvodov za oskrbo prebivalstva na italijanskem okupacijskem območju, zlasti ker se je v Ljubljano priselilo veliko izobražencev, ki so prebegnili z ozemlja, dodeljenega Nemčiji. To je le še povečevalo neskladje med številom zaposlenih v primarnih in sekundarnih ter tistimi v upravnih in storitvenih dejavnostih. Madžarski priključeni del Prekmurja je premogel le dva odstotka industrijskih zmogljivosti na razdeljenem slovenskem ozemlju, velika večina prebivalstva pa se je preživljala s kmetijstvom. Več

  • Dr. Božo Repe

    3. 12. 2015

    Družba  |  Druga svetovna vojna v Sloveniji  Za naročnike

    Zgodba o partizanski liri

    Med drugo svetovno vojno so na slovenskem ozemlju uporabljali različne valute: italijanske lire, nemške marke (reichsmarke), madžarske pengöje. Vsi trije okupatorji so tudi uvedli svoj bančni, hranilniški in zavarovalni sistem. Ker je bila po kapitulaciji Italije za t. i. Ljubljansko pokrajino formalno še vedno pristojna Banca d’Italia, ki pa ni nakazovala gotovine, so kot nadomestek uvedli nakaznice, vezane na dobroimetje pri Banci d’Italia (t. i. Rupnikove lire). Več

  • Dr. Aleš Gabrič

    3. 12. 2015

    Družba  |  Druga svetovna vojna v Sloveniji  Za naročnike

    Ko so muze obmolknile

    Od antičnih časov velja izrek »Inter arma silent Musae«, tj. Ko orožje govori, muze molče. A se je v zgodovini izkazalo, da nikoli ni čisto tako. Z mislijo na antične čase se je poigral tudi arhitekt Jože Plečnik, ko so ga študentje obvestili, da so v Ljubljani Italijani. Plečnik naj bi jim bil povsem mirno odvrnil: »Tudi Rimljani so bili!« Več

  • Dr. Aleš Gabrič

    3. 12. 2015

    Družba  |  Druga svetovna vojna v Sloveniji  Za naročnike

    Führer mi je naročil …

    Ko je 13. julija 1941 na Jesenice pripeljal vlak s 415 koroškimi in salzburškimi učitelji in učiteljicami, se jim je načelnik civilne uprave zahvalil za prihod in dejal: »Führer mi je naročil, (…), naj naredim zopet nemško deželo iz tega ozemlja, ki je bilo nekoč nemško in so ga oropali nemškega jezika duhovniki, šola in slovenska narodna društva.« Več

  • Dr. Božo Repe

    3. 12. 2015

    Družba  |  Druga svetovna vojna v Sloveniji  Za naročnike

    Skriti junaki vojne

    Zdravnice in zdravniki, študentke in študenti medicine in sanitetno osebje so med vojno doživljali zelo različne usode in skoraj vsaka bi si zaslužila literarni opis ali filmsko upodobitev. Od partizanskih zdravnic sta širši javnosti verjetno še vedno znani dr. Franja Bojc, ki je vodila najbolj znano bolnišnico Franja, in dr. Pavla Jerina Lah, ki je vodila bolnišnico Pavlo, pa tudi dr. Božena Ravnihar in Zoja Konjajev, ki je v partizane odšla še kot študentka medicine. Več

  • Dr. Božo Repe

    3. 12. 2015

    Družba  |  Druga svetovna vojna v Sloveniji  Za naročnike

    Zadnja bitka

    »Več milijonov ljudi si je vsako novo leto voščilo konec te preklete svetovne morije in strastno pričakovalo mir. Vendar se vojna nikakor ni hotela končati. V prvi svetovni vojni so ljudje po vstopu Združenih držav Amerike v vojno 1917. leta slutili, da njen konec ne more biti več daleč, pa so vendar morali čakati nanj še leto dni. Druga svetovna vojna pa je z vstopom ZDA v vojno šele dobila pravi svetovni značaj,« je nekoč zapisal eden vodilnih raziskovalcev druge svetovne vojne na Slovenskem, dr. Tone Ferenc. Več