MLADINA Trgovina
  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2016  |  Družba  Za naročnike

    Stanko Kristl

    Stanko Kristl pripada najvplivnejši skupini arhitektov slovenske moderne. Generacija študentov prof. Edvarda Ravnikarja, ki se je izoblikovala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je s svojimi deli pustila izrazit pečat, ki še danes pomembno zaznamuje slovensko arhitekturo. Bil je redni profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, poučeval pa je tudi na oddelku za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Izvedenih je več kot šestdeset njegovih arhitekturnih in urbanističnih projektov, od katerih so mnogi avtorsko in spomeniško zaščiteni ter nagrajeni, na primer stanovanjski objekt za asistente ljubljanske univerze na Prijateljevi ulici v Ljubljani, soseska atrijskih hiš na Borsetovi ulici v Ljubljani, osnovna šola Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani in diagnostično-terapevtski in servisni objekti ljubljanskega Kliničnega centra. Vsake naloge se je lotil tako, da jo je najprej do obisti preštudiral – pa naj je šlo za projektiranje vrtcev, šol, bolnišnic ali stanovanjskih blokov. Pri 94 letih še vedno projektira. Več

  • Heni Erceg

    1. 7. 2016  |  Družba  Za naročnike

    Dubravka Ugrešić

    Pisateljica Dubravka Ugrešić se je rodila v Zagrebu in tam je 20 let, do leta 1992, predavala na Filozofski fakulteti. Tega leta je za nemški časnik Die Zeit napisala ironično besedilo o spominkih Čisti hrvaški zrak? Laže se diha in zaradi njega postala tarča hrvaške nacionalistične desnice. Potem ko je bil v Globusu objavljen članek Čarovnice iz Ria, katerega avtor je njo in še nekaj hrvaških pisateljic in novinark razglasili za »dobičkarice komunizma«, ki »posiljujejo Hrvaško«, in jih oblatili še z več drugimi podobnimi izrazi, pa se je izselila iz domovine in od takrat živi v Amsterdamu. Njene knjige in eseji – Ministrstvo bolečine, Brezpogojna vdaja, Kultura laži, Napad na minibar in drugi – so prevedeni v vse evropske jezike, poleg tega je dobitnica številnih mednarodnih nagrad. V esejih se najpogosteje ukvarja z vprašanji pregnanstva, identitete, s kulturo družbene laži ... V njih je vedno izrazito kritična do vsakršnega nacionalizma in pojavov fašizma v Evropi. Je dobitnica letošnje vilenice, ene najpomembnejših slovenskih književnih nagrad. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2016  |  Družba  Za naročnike

    Umberto Galimberti

    Profesor Galimberti, ki je filozofijo pretvoril tudi v filozofsko svetovanje, je na Slovenskem znan po dveh odmevnih knjigah: »Grozljivi gost: nihilizem in mladi« in »Miti našega časa«. V prvi se je spraševal, zakaj so droge postale modus vivendi množice mladih, v drugi pa je izpostavil, kako naša življenja določajo vsakodnevni miti, na katere nevede pristajamo. Zunaj teh dveh polov pa je napisal tudi knjigo »Kaj je to ljubezen?«, v kateri iz filozofskih izhodišč napiše hvalnico ljubezni, ki ni stanje idile, temveč stvar kompleksnega razmerja, ki posamezniku omogoča, da v sebi odkrije norost. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Miha Fras

    1. 7. 2016  |  Družba  Za naročnike

    Cane Zoran Kostić

    Zoran Kostić - Cane (1964), frontman skupine Partibrejkers, je odraščal na Ušću, v predelu Novega Beograda, kjer so po drugi svetovni vojni, tudi z akcijami mladinskih delovnih brigad, nastala nova naselja z visokimi stolpnicami in zaradi prišlekov iz drugih delov države drugačna urbana kultura v hitro rastoči, danes več kot dvomilijonski srbski prestolnici. Prvi bend, Kopilad, je ustanovil pri petnajstih letih, nato pel v Urbani gerili in Radnički kontroli, leta 1982 pa je s kitaristom Nebojšo »Antonom« Antonijevićem ustanovil Partibrejkerse, ki so danes med najbolj prepoznavnimi in najboljšimi rockovski bendi na območju nekdanje Jugoslavije. O tem smo se nedavno prepričali v Kinu Šiška, na predstavitvi novega albuma Sirotinjsko carstvo, prežetega s Partibrejkersom lastno energijo. Več

  • Deja Crnović  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2016  |  Družba  Za naročnike

    Perica Jerković

    Perica Jerković velja za enega najboljših slovenskih stand-up komikov, pa tudi za najbolj analitičnega, saj se zdi, da o tej zvrsti ve vse. S stand-upom se ukvarja od leta 2003, soustanovil je skupino Komikaze, danes pa se lahko pohvali z dvema odlično sprejetima celovečernima stand-up predstavama: Rojen v Jugi, v kateri se med drugim ukvarja s svojo izkušnjo begunstva, in Zgodovina selfie butla, v kateri obravnava samoupodabljanje. Poleg smeha ga zanimajo še drugi odzivi, ki jih lahko izvabi iz občinstva, pa tudi druge oblike nastopov, s katerimi prestopa meje pričakovanega. Je komik, ki je na ljubljanski festival Trnfest pred leti prišel kot Jezus in ki zna imitirati Postojnsko jamo. Več

  • Deja Crnović  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2016  |  Družba  Za naročnike

    Tanja Žagar

    Tanja Žagar je najbolj priljubljena pevka slovenske zabavne glasbe. Pri 34 letih ima za seboj 20 let glasbene kariere, od tega deset let samostojne. Ima toliko gongov popularnosti kot Slavko Bobovnik (šest) in dva viktorja za glasbeno osebnost leta. Doma je iz središča Ljubljane, prvi samostojni koncert v domačem mestu pa je doživela šele novembra lani, ko je nastopila v Hali Tivoli. V glasbeni šoli v Logatcu poučuje klavir in vodi otroški pevski zbor, za njeno pevsko kariero pa skrbi ekipa 20 ljudi, od tega polovica živi izključno od njene glasbe. Več