Še en sodni postopek zoper Janšo

Sedemnajst let po storitvi domnevnega kaznivega dejanja se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje Janezu Janši in soobtoženima v zadevi Trenta. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja ali pravic oziroma pomoč pri tem kaznivem dejanju. Ker je šlo za posle večje vrednosti, je zagrožena kazen do osem let zapora.

Za čistilke še dve leti nič drugače?

Ministrstvo za javno upravo ni odgovorilo na vprašanji, koliko najetih čistilk in čistilcev čisti prostore državne uprave in koliko so za to plačani. Prav to ministrstvo je namreč lani, pod vodstvom ministra Boštjana Koritnika, izvedlo 7,6-milijona evrov vredno javno naročilo, s katerim je najelo deset podjetij za čiščenje prostorov državne uprave do konca leta 2024. Na ministrstvu zdaj pod novo ministrico Sanjo Ajanović Hovnik sicer napovedujejo spremembe – ne nazadnje je ukinitev ali vsaj pomembno zmanjšanje najemanja delavcev pri zunanjih izvajalcih tudi zaveza vladajoče koalicije. A ne zdi se, da bodo spremembe uvedli kmalu.

Več maš, več domoljubja na TV Slovenija

V novem programskem načrtu za RTV Slovenija bo precej več prenosov bogoslužja, kot smo jih bili vajeni. Javna televizija maše zdaj prenaša 18-krat na leto, po novem naj bi jih 55-krat. Tako je na ponedeljkovi seji programskega sveta RTV napovedal Uroš Urbanija, direktor TV Slovenija. »Če govorimo o neposrednih prenosih, moram povedati, da je to stres za kadre,« je ob načrtovanem povečanju prenosov maš opozoril programski svetnik iz vrst zaposlenih Robert Pajk in želel zagotovilo, da zaradi tega ne bo zmanjkalo zaposlenih drugje. Kadrovska stiska je huda že zdaj, a je Urbanija predlagal, da pač v eno od cerkev namestijo »statične kamere«, in prisotne poučil, »da se da«, a po njegovem »ne tako, kot se je televizija delala pred desetletji«. »Upam, da bo narejen korak naprej,« je še navedel, tudi v odgovor na pomisleke, da bodo jutranja poročila, ki se vračajo na televizijski program, težko ustvarjali le dva ali trije zaposleni.

Vizjak znova v državni energetiki

Donedavni minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je od 1. julija spet direktor podjetja Partner, hčerinskega podjetja družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

Vlado Miheljak

7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Dva leva

NSi krščanskemu fundamentalizmu nasproti

Ko so Arabci osvajali Egipt in je leta 642 po hudih bojih padlo prastaro mesto Aleksandrija, so, kot pravi razširjena legenda, v obleganjih pri tem požgali staro antično knjižnico z izjemno zbirko. Namreč, arabski vojskovodja, Amr ibn Al As, ki je vodil osvajalski pohod na Egipt, naj bi vprašal kalifa Omarja ibn Al Hataba, kako ravnati s knjižnico, in kalif naj bi ukazal njeno uničenje z argumentacijo: »Tiste knjige, ki ustrezajo Koranu, so odveč, saj je v njem vse zapisano, tiste, ki so v nasprotju s Koranom, pa so nezaželene, bogokletne.« Stare rokopise naj bi uporabili za ogrevanje aleksandrijskih javnih kopališč.

Manj žice, več razuma

Ko je vlada Mira Cerarja leta 2015 na mejo s Hrvaško dala postaviti rezilno žico – ali raje »tehnične ovire«, kot se to lepše sliši –, si verjetno nihče ni mislil, da bo ta tam ostala celih sedem let. Ravno zato je bila ena temeljnih predvolilnih obljub premiera Roberta Goloba, da bo s slovensko-hrvaške meje dal odstraniti žico, vzeta skrajno resno.

Slovenski filmski center je zavrnil sofinanciranje filma 10.000 biciklov, ki govori o petkovih protestih

Karpo Godina velja za legendo slovenskega in jugoslovanskega filma. Nanj je izrazito vplival vse od umetniškega gibanja jugoslovanskega črnega vala v šestdesetih letih. Kot direktor fotografije, snemalec in montažer je leta 1968 sodeloval pri ustvarjanju filma Zgodnja dela, ki je prejel nagrado na Berlinalu. Tako je postal eden najbolj iskanih direktorjev fotografije mlajše generacije v Jugoslaviji. V vseh letih dela je režiral več celovečercev ter igranih in dokumentarnih projektov ter zanje prejel številne domače in tuje nagrade, med domačimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Primer Nejc Krevs

Nejc Krevs je bil že kot novinar ena taka žalostna podoba. Ko pravimo žalostna, je to iskreno in prav dobronamerno rečeno: v njem je toliko volje, toliko truda, toliko želje, iskrene ambicioznosti, ampak kljub temu mu ni uspelo prodreti. Ob tem je imel še en problem: da dela neprijetne propagandne prispevke za Izrael. Seveda razumemo, da je judovstvu, Judom in težko priborjeni državi Izrael osebno predan. S tem ni nič narobe. Vsak novinar ima svoj intimni svet. Vendar pa vsak novinar z vsaj malo razumevanja, kaj je novinarstvo, ve, da ko gre za tako močno osebno vpletenost in predanost nečemu takemu, to hkrati pomeni, da o tem ne moreš poročati. Ker je tvegano. In pri Krevsu se vse skupaj vedno znova zdi neverodostojno, cenena propaganda, škodljiva tako za stvar, za katero se bori, kot seveda zanj. Krevsovi EPP-prispevki na sponzoriranih obiskih Izraela so bili ena taka neprijetnost, vedno smo se spraševali, kaj je vendar z uredniki, zakaj mu pustijo, da takole razprodaja svojo sedanjo in bodočo kredibilnost – ker nekoč ne bo več mlad nadobuden fant, ki ni razumel, kaj je novinarstvo, bo pa ta madež neprofesionalnosti ostal na njem. A predvsem je bilo to poročanje vedno škodljivo za RTV Slovenija.

Zakaj ne cepimo v lekarnah?

Čeprav smo prejšnji mesec tudi v Sloveniji že prejeli posodobljena cepiva zoper covid-19 in zanimanje za cepljenje raste, še vedno precej zaostajamo za evropskim povprečjem, ki znaša več kot 15 odstotkov. Golobova vlada bi si morala zato prizadevati predvsem, da o potrebnosti cepljenja z drugim poživitvenim odmerkom s promocijsko kampanjo in javnimi pozivi prepriča vsaj večino tistih, ki so se že cepili s prvim, v grobem torej še najmanj 300 tisoč starejših. Hkrati bi vlada morala poskrbeti tudi, da bi bilo cepljenje čim preprostejše in čim bolj dostopno vsem. Na pomoč pri tem bi ji lahko priskočile recimo lekarne.

Seksistični napisi na razstavi v Moderni galeriji so posledica nevzdržnih razmer v tej kulturni ustanovi

Moderna galerija je ena od javnih institucij, v katerih se je pod prejšnjo vlado začelo izvajati hudo nasilje nad delovnim kolektivom. To nasilje se z nastopom nove vlade ni končalo. Ne, Golobova vlada direktorja naše osrednje kulturne institucije za moderno in sodobno umetnost, ki zaposlene strokovnjake že dobro leto ignorira in deluje celo v nasprotju z njihovimi strokovnimi priporočili, vse do danes ni zamenjala. Razmere pa postajajo vse bolj kritične.

Trajni mandat. S poskusno dobo.

Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so prejšnji teden v parlamentarni postopek vložile predlog spremembe ustave glede imenovanja sodnikov. Spremembi sta dve, po novem sodnikov ne bi več imenoval državni zbor, pač pa predsednik republike, uvedla pa bi se tudi poskusna doba treh let, preden so sodniki imenovani v trajni mandat. Prva sprememba je skorajda nujna, saj je Slovenija edina evropska država, kjer sodnike izvolijo (ali pa jih ne izvolijo) poslanci. Druga pomeni uresničitev »mokrih sanj« SDS.

Monografija o zadnjem jugoslovanskem zunanjem ministru

Znani jugoslovanski in svetovni diplomat Budimir Lončar se je rodil 1. aprila 1924 v številni družini v Preku na dalmatinskem otoku Ugljan. Morje, domači kraj in mediteranska kultura so ga, ne glede na to, kje je pozneje, ko je postal politik in diplomat, bival in deloval, spremljali vse življenje. Prav tako ponos na sodelovanje v antifašističnem in partizanskem gibanju, v katero je vstopil, ko je bil še dijak, leta 1941. Budimir Lončar je kljub letom še izjemno dejaven in elokventen, potuje, javno nastopa in opravlja pomembne svetovalne dejavnosti.

Heni Erceg

7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Hrvaška

Država brez državljanov

Volitve v BiH so se iztekle pričakovano, pa vendar so prinesle malenkostne premike. V Republiki Srbski, zrasli iz trdoživega srbskega nacionalizma, ostaja na oblasti politični izrodek Milorad Dodik, partner hrvaške vladajoče elite, poražena je bila predstavnica trde linije tamkajšnje HDZ, premik pa prinašata nepričakovana zmaga socialdemokrata Denisa Bećirovića, kandidata združene opozicije, in poraz bošnjaškega turbonacionalista Bakirja Izetbegovića. S tem bi se zdaj, ko je izgubil oblast in moč, lahko poukvarjali preiskovalni organi, saj naj bi bil vpleten v številne korupcijske afere.

Janko Lorenci

7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Kolumna

Pokeraši

Putin je s priključitvijo vzhodnih delov Ukrajine pokazal, da je pripravljen nadaljevati vojno. Aneksija hkrati pomeni grožnjo Ukrajini in Zahodu: to je zdaj del Rusije, Mater domovino bomo branili z vsemi sredstvi, tudi z jedrskim orožjem.

Pozabite na čudeže

Švedsko-argentinski trubadur José González, izjemni kitarist in eden najprepoznavnejših glasov sodobnega (indie)folkovskega kantavtorstva, se po sedmih letih, ko je v Ljubljani nastopal na razvpito spodletelem festivalu Flow, vrača v naše kraje. Tokrat se bo predstavil v Kinu Šiška, obiskal ga bo med evropsko turnejo, s katero promovira najnovejši album Local Valley, ki ga je lani izdal po kar sedemletnem diskografskem zatišju.

dr. Bogomir Kovač

7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Ekonomija

9/27

Vojna v Evropi napreduje, postaja vedno bolj nepredvidljiva in vedno manj obvladljiva. Teroristični napad na oba plinovoda v Baltskem morju, strateško energetsko infrastrukturo, pomeni njen novi mejnik. Simbolni označevalec 9/11 v ZDA postaja v EU sedaj 9/27. Energetska kriza v EU dobiva s tem vse bolj brutalne politične oblike. Plin postaja orožje osrednje geostrateške bitke med ZDA, EU in Rusijo. EU se je znašla v ameriško-ruski mišelovki. Zelenski in Ukrajina se po ruski aneksiji vzhodne Ukrajine ne želita pogajati s Putinovo Rusijo. ZDA in EU podpirajo nadaljevanje vojne z vsemi sredstvi. Trikotnik prihajajoče stagflacije in finančne destabilizacije, energetske in prehranske krize, popolnega političnega in vojaškega kaosa postaja v EU očiten. Brezizhodnost razmer je vse večja, nevarnost jedrskega spopada vse bližja. Toda nihče ne želi in ne sproža mirovnih iniciativ, ne OZN in ne EU, še manj kdo drug. In nihče ne pove, kakšna prihodnost nas čaka potem.