Grega Repovž

2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Uvodnik

Odstop Marte Kos

Nekajmesečna uvertura v volitve predsednika republike se v Sloveniji vedno začne nekako nedolžno, s poudarjanjem omejene predsednikove moči in protokolarnosti funkcije. Nato se začnejo pojavljati kandidati, vsak od resnih ima ob objavi kandidature najprej malce višjo podporo, z vsakim novim resnim kandidatom pa se razmerja hitro spreminjajo. In vedno znova so kandidati nad tem šokirani, nemalokrat usihajočo podporo pripisujejo medijem oziroma političnim nasprotnikom, težko sprejmejo, da so morda sami krivi zanjo, ali celo, da na to nima nihče resnega vpliva, razen volivcev. Ko je na primer leta 2002 kandidaturo napovedal France Arhar, dolgoletni guverner Banke Slovenije, se je zdelo, da bo celo premagal Janeza Drnovška. Res je na upad Arharjeve priljubljenosti vplivalo razkritje sumljivega poslovanja Vzajemne in nato dohodkov uprave, ki jo je vodil, a na tretje mesto ga je dokončno potisnila objava kandidature Barbare Brezigar, kandidatke, ki jo je podpirala SDS.

Zamenjajte programski svet RTV!

Na spletni strani javnosti neznanega društva Rusalka je objavljen tale opis njegovega nastanka: »V deželo se je leta 2015 čisto tiho prikradla pomlad in v poznopopoldanskem sončku so si svoj sprehod ob zasanjani reki Ljubljanici umislile Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka. Na otoku na reki so zazrle ples rusalk. Začudene so obstale in opazovale rusalke. Po plesu je sledilo prepevanje in pripovedovanje zgodb … Sonce se je skrilo za Šmarno goro, a rusalk to ni zmotilo. Prepevale so, plesale in pripovedovale ter vedno bolj in bolj s svojimi čarobnimi glasovi zlezle pod kožo opazovalk. Ko je v zvoniku sv. Andreja odbila ura deset, je to pomenilo slovo – slovo rusalk, ki so se zlile z reko in odhitele vsaka proti svojemu tolmunu. Tudi Brigita, Lili, Tatjana, Darja in Minka so odšle proti domu. Niso bile preveč zgovorne. Ko so se odpravile k počitku, so se v njihov san prikradle rusalke in jim pripovedovale zgodbe iz davnih časov ... Naslednji dan je dekleta prebudilo kikirikanje vaškega petelina. Že zjutraj so se dogovorile, da se morajo še isti dan sestati. Na popoldanskem srečanju so si izmenjale svoje sanje in spoznale, da so se dogodki preteklega dne zgodili z razlogom. Sporočilo rusalk je bilo eno – ohranjati zgodovino vzhodnega dela Ljubljane in preko kulture širiti našim zanamcem. Tako se je rodilo Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka ...« Te besede je napisala ustanoviteljica društva Minka Jerebič. Kdo je to?

»V družbi smo začeli o nekaterih stvareh, o katerih smo prej molčali, govoriti na glas«

Dr. Jasna Podreka je sociologinja, docentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in prostovoljka Društva SOS telefon. V doktorski disertaciji je obravnavala nasilje nad ženskami in intimnopartnerske umore žensk v Sloveniji, na podlagi disertacije pa je leta 2017 objavila znanstveno monografijo Bila si tisto, kar je molčalo. Istega leta je v Ameriki izbruhnila afera Weinstein in sledilo je množično gibanje #metoo. Kot poudarja dr. Podreka, smo odtlej na področju spolnega nasilja in spolne nedotakljivosti prehodili dolgo pot – vendar je tudi pot pred nami še precej dolga.

Programski svetnik RTV Slovenija in član SDS, obtožen spolnega nasilja

Slavka Kmetiča, člana programskega sveta RTV Slovenija, po izobrazbi sicer ključavničarja, nekdanjega sindikalista in strojevodjo, predvsem pa dolgoletnega člana SDS, je državni zbor, kmalu zatem, ko je nastopila Janševa vlada, v programski svet imenoval na predlog gledalcev in poslušalcev. Poleg njega je tedaj v programski svet imenoval tudi Alenko Gotar in Janeza Štuheca, oba vidna simpatizerja SDS. Pod striktno taktirko Janeza Janše je SDS sčasoma uspelo podrediti programski svet praktično v celoti. Kot je nekoč izjavil Kmetič, jim je uspelo poskrbeti, da 21 programskih svetnikov zdaj deluje kot »en mož«.

Aleš Hojs: policijski ali nepremičninski minister?

Vlada je 19. oktobra 2020 prvič v zgodovini samostojne države odredila razglasitev policijske ure, ki so jo na tem ozemlju sicer prvič razglasili v času italijanske okupacije. Hkrati je prepovedala vse prireditve, tudi shode, omejila zbiranje ljudi na prostem na šest oseb in prepovedala prehajanje med regijami. Prepoved gibanja od devete ure zvečer do šeste zjutraj je veljala skoraj pol leta in jo je kasneje, skupaj z drugimi podobnimi ukrepi, ustavno sodišče spoznalo za protiustavno, saj ni imela ustrezne podlage v zakonu. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je kot vsak drug delovnik tudi tisti ponedeljek dodal svoj podpis na ta ali oni uradni dokument, med njimi je bil dogovor o poslovnem sodelovanju ministrstva z javno Družbo za razvoj infrastrukture (DRI).

Šest Janševih ministrov bo do novembra prejemalo 80 odstotkov ministrske plače

Po slovenski zakonodaji je funkcionar, ki se mu je mandat iztekel, a zaradi objektivnih razlogov ne more nadaljevati opravljanja prejšnje funkcije ali dela oziroma najti druge ustrezne zaposlitve, upravičen do nadomestila v vrednosti 80 odstotkov zadnje plače, ki jo je prejel, a le do šest mesecev po prenehanju funkcije. Do nadomestila imajo med drugimi pravico bivši ministri, šest izmed njih jo tudi uveljavlja.

Za dva milijona evrov več

V Sloveniji imamo 63 verskih skupnosti, ki so vpisane v register. Prva je bila vpisana leta 1976, gre za Katoliško cerkev v Sloveniji, zadnja, Judovsko združenje Slovenije, pa se je v register vpisala 12. marca letos. Vmes si je pravni status uredilo veliko različnih cerkva, od Jehovovih prič do Duhovne skupnosti Oriš, od Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji do Slovenske starokatoliške cerkve. V vsem tem obdobju so nekatere verske skupnosti nehale obstajati in bile na lastno željo izbrisane iz registra. Verske skupnosti so pravne osebe zasebnega prava, katerih delovanje je v naši državi svobodno, a mora biti skladno s pravnim redom.

Desetletje Boruta Pahorja nas opominja, da ni vseeno, kako poteka predvolilna bitka 

Predzadnjo oktobrsko nedeljo, 23. oktobra torej, bodo v Sloveniji volitve predsednika republike. Predsednik republike je edini državni funkcionar, ki je pri nas voljen neposredno, njegov mandat traja pet let, izbrani predsednik pa ga lahko ponovi le enkrat. Slovenska ustava daje predsedniku malo pooblastil, njegova vloga naj bi bila reprezentativna, predlaga nekaj kadrovskih rešitev, je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, a v resnici ima le ugled, moralno moč, besedo, s katero lahko vpliva na politične razmere v državi.

Izogibanje davkom in prispevkom

Normirancev – kot je razširjeno ime zlasti za samostojne podjetnike (espeje), katerih dohodki so obdavčeni po posebnem sistemu in ki plačujejo ugoden, le štiriodstotni efektivni davek – je po zadnjih podatkih finančne uprave že 70.000. Zgolj od konca leta 2019 do danes se je njihovo število povišalo za več kot četrtino. Da je ta sistem obdavčitve privlačen, je torej jasno. A od njegove uveljavitve je jasno tudi, da povzroča anomalije, celo zlorabe zlasti na trgu dela. Kdo sploh so normiranci? Temeljna ideja ob uvedbi aktualnega sistema normirancev pred desetletjem, v času takratne bančno-finančne krize in rastoče brezposelnosti, je bila, da se spodbudi malo podjetništvo in se mali podjetniki, zlasti espeji, razbremenijo vodenja poslovnih knjig.

Simoniti ‒ lahko bi bil spoštovan in zanimiv

Ker je dr. Vasko Simoniti dve leti javnost in zlasti kulturni sektor obmetaval z vulgarnimi, žaljivimi ter pogosto tudi ogabnimi izrazi in zmerljivkami, se je bilo po nekaj mesecih njegove odsotnosti kar težko pripraviti h gledanju pogovora z njim na TV Slovenija. Seveda nismo bili presenečeni, da ga je Jože Možina ob prvi priložnosti pripeljal v oddajo Intervju.

Testiranje funkcionarjev 

SDS je junija v parlamentarni postopek (ponovno) vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev  – poslancev, predsednika države, premiera, ministrov in državnih sekretarjev –, s katerim bi ugotavljali, ali uživajo prepovedane droge. Zelo podoben predlog je ta stranka v preteklosti vložila že dvakrat, v obeh primerih, ko so njeni poslanci sedeli v opoziciji.

Včeraj paraziti, danes sprevrženci, jutri ...?

Skorajda čez noč smo se znova znašli sredi novega političnega napada na področje kulture. Stranka SDS je vse od aprilskega poraza na državnozborskih volitvah potrpežljivo prežala na trenutek, ko bo lahko z nabitimi topovi spet udarila po njem. In ko so se na Instagramu in nato še v medijih začela vrstiti srhljiva pričevanja o spolnih napadih organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Josipa Smodeja, je izkoristila trenutek. In napadla vse po vrsti. Ne le Smodeja, ki so mu očitane resnično grozljive stvari, kazniva dejanja, od neželenega omamljanja mladih žensk in deklet z drogo GHB do nasilja in spolnih napadov, ob tem pa še sporna poslovna praksa, vse to zdaj preiskuje policija, temveč celotno področje kulture, celotno polje sodobne umetnosti, vse umetnike, nevladne organizacije. »Vsi vpleteni, vsi obremenjeni,« je eno od glasil iz propagandne mašinerije stranke SDS te dni z vso resnostjo citiralo spletnega anonimneža. »Na mlade v Ljubljani preži past razvratne umetniške scene,« je kričalo isto spletno glasilo. »Samo /.../ za radiator priklenjena drogirana dekleta so umetnost, ki jo financira ta država!« so anonimni spletni troli kričali na družbenem omrežju Twitter.

Vlado Miheljak

2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Dva leva

Blejska krimšnita

Razlika med lanskim in letošnjim Blejskim strateškim forumom je očitna. Lani jim je uspelo povabiti bistveno več lokalnih samodržcev, letošnji forum pa so pripravili po načelu manj je več. Namreč manj gostov, a z neprimerno večjo globalno težo. In res je bilo kaj slišati in videti. Pravzaprav je težko reči, ali je bil Zelenski s svojo nacionalistično in šovinistično retoriko najhujši. On pač živi od vojne. Vojna ga ohranja pri političnem življenju. Vendar bi prisotne moralo vsekakor biti sram. Sram za poklon in aplavz politiki in politiku, ki jih nagovarja z idejami o boju proti zločinskemu narodu. Kolikor smo videli, je bil blejski aplavz tako imenovane demokratične Evrope več kot prepričljiv. In ni bil pomota, saj so vajo ponovili ob nagovoru predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki ni bil nič manj primitiven in ščuvaški. To ni bil govor, ki bi v diplomatskem jeziku pozival h končanju vojne, ampak nasprotno, z militaristično retoriko je pozival k nadaljevanju vse do fatalnega konca. Kot pogosto rečemo, do zadnjega Ukrajinca. Spregledali so jo redki, med njimi slovenska pravosodna ministrica, ki ji zdaj očitajo, da je zakuhala mednarodni škandal, ker predsednici komisije ni ploskala. Kaj pa, če je mednarodni škandal, nevreden funkcije, prav ta zavrženi, hujskaški govor von der Leynove? No, največja zvezda zabavnega dela programa je bil bivši britanski premier Tony Blair. Lažnivi Tony, liar, pravzaprav Bliar, kot so ga na podlagi ugotovitev parlamentarne komisije, ki jo je vodil sprenevedavi sir John Chilcot, preimenovali otoški mediji. Tisti Tony, čigar laž ni nekaj, kar pač sodi k politikom in politiki, ampak je mati vseh laži, ki je popeljala tako imenovani demokratični svet v vojno, po kateri nič več ni – in zlepa ne bo – tako, kot je bilo. Blair je z zavestnimi lažmi in zavajanjem odprl pandorino skrinjico globalnih spopadov, svoje krvave prstne odtise pa pustil tudi v Siriji in sploh na Bližnjem vzhodu in drugod. Danes je namreč tudi uradno dokumentirano (z več kot 2,6 milijona besed v tako imenovanem Chilcotovem poročilu!), da so zavezniki argumentacijo napada na Irak gradili na britanskih zavestno ponarejenih obveščevalnih podatkih. Blair je to vedel vsaj deset dni pred napadom, pa ni reagiral. Celo laburist Jeremy Corbyn je kasneje resignirano ugotovil, da je bila »vojna v Iraku dejanje vojaške agresije, sprožene na lažnih predpostavkah«, ki je podžgala in razširila terorizem ne le po celotni regiji, ampak po vsem planetu. V njej je umrlo vsaj 250 tisoč ljudi, verjetno pa še več, poleg tega je trajno destabilizirala ne le regijo, ampak ves svet.

Vedo, zakaj, ne vedo pa, s kom in kako

»Od prvega septembra bodo plačane vse opravljene zdravstvene storitve v javnem sistemu zdravstva,« je ta teden na novinarski konferenci po seji vlade slavnostno napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ukrep, ki ga je sprejela vlada Roberta Goloba, je eden najpomembnejših elementov nove zdravstvene politike. Je način, s katerim želi vlada okrepiti javno zdravstvo, in je del dolgo napovedovanega stresnega testa, s katerim naj bi v vladi preverjali zmožnosti javnega sistema. »Vsi zdravstveni zavodi imajo tako možnost izvajanja dodatnih storitev po svojih zmožnostih. Delali bodo lahko tudi 115-odstotno,« je ponazoril minister Loredan. A ta ukrep, ki je na prvi pogled videti kot veliko darilo javnemu zdravstvu, bo koristil predvsem zasebnikom.

Omejimo oglaševanje ob cestah

Javna agencija za varnost prometa je izpeljala javno naročilo, s katerim je iskala izvajalce za izvedbo oglaševalsko-komunikacijskih kampanj za letos in za prihodnje leto. Eden od sklopov je zajemal oglaševanje z »jumbo plakati in avtocestnimi panoji«, ki vključuje »najem plakatnih mest ob avtocestah, mestnih vpadnicah in v mestnih središčih«.

Nastop filozofa Slavoja Žižka na Blejskem strateškem forumu

Letošnji Blejski strateški forum je potekal v nekoliko drugačnem razpoloženju kot lanski, v času katerega je imela vajeti v rokah Janševa vlada. Tedaj so se uvodnemu panelu voditeljev, na katerem je sodeloval Janša, pridružili veljaka Višegrajske skupine, nekdanji češki premier Andrej Babiš in madžarski premier Viktor Orbán, in njihov somišljenik, srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ta imena so torej največ zanimanja zbudila lani, letos pa je bilo zagotovo drugače – verjetno največ zanimanja je, poleg gostovanja nekdanjega premiera Velike Britanije Tonyja Blaira, človeka, ki je podprl napad na Irak in povzročil množico vojn, zbudil nastop filozofa Slavoja Žižka.