Grega Repovž

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Predsednik republike

Čeprav je bilo o ustavni ureditvi, ki določa položaj predsednika republike in njegove pristojnosti, v dobrih tridesetih letih izrečenih veliko tehtnih in tudi pavšalnih ocen, je po štirih predsednikih nove dobe, Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku, Danilu Türku in tudi Borutu Pahorju, mogoče ugotoviti, da ima z ustavo določena funkcija ravno dovolj moči in teže. To se je pokazalo pri vseh štirih predsedniških osebnostih. Zaradi neposredne izvolitve je imel vsak izmed predsednikov dovolj javne moči, da sta mu zakonodajna in izvršna oblast v ključnih trenutkih morali prisluhniti ali pa prevzeti nase, da je predsednikova kritika ali podpora vplivala na stabilnost vladajoče koalicije in vlade. Hkrati ima slovenski predsednik v rokah dejansko moč, saj s predlaganjem ustavnih sodnikov vzpostavlja ideološki in politični temeljni okvir države.

Končno

Že tako in tako je vsakokrat presenetljivo, ko v naslanjaču, ki pripada sceni oddaje Intervju, ne zagledamo starejšega sivolasega možakarja, ki nam pripoveduje o svojih zaslugah za Slovenijo. Saj, to je običajen gost te oddaje, kajne? Zato smo vsakokrat veseli, ko se nasproti avtorja intervjuja (tokrat je bila to Ksenija Horvat, ki jo sicer od političnega prevzema javne televizije na tem mestu vidimo občutno manj pogosto kot prej, kar je seveda del SDS prevzgoje javnega servisa) znajde na primer kdo ženskega spola, mlajši, morda malce nenavaden, na primer brez velikih zaslug, ampak zgolj zanimiv in pameten. Tokrat je Ksenija Horvat v studio povabila Lina Juliana Koletnika, da bi z njim kot transspolno in nebinarno osebo na najbolj elementarni ravni govorila o tem, kaj sploh je transspolnost, kaj nebinarnost, kaj je ne nazadnje interspolnost. In pogovor je bil izjemno poučen, iz dveh razlogov: ker Koletnik o tem govori naravno, preprosto in z zavedanjem, da je za večino črka T v kratici LGBTQ najbolj zagatna in frustrirajoča, zato je treba biti v nagovoru enostaven in tudi počasen, na drugi strani pa zato, ker se Ksenija Horvat – in to je res njena velika kvaliteta – ni postavila v položaj kvazi poznavalca področja, temveč je zastavljala vprašanja, ki se pač pri vprašanju trans oseb ljudem dejansko postavljajo. Kako naslavljaš trans osebo? Kako sploh pride do vedenja in zavedanja, da si trans oseba? In seveda, so vse trans osebe tudi fizično spremenile spol? Pač ta vprašanja si ljudje postavljajo in treba jim je odgovarjati na ta vprašanja.

Pekel je že tu!

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je nedavno – še preden je zagorel Kras – opozorila, da bo vsa Slovenija zaradi podnebnih sprememb prav kmalu izgledala kot Kras. Pozabila pa je dodati, da bo Kras tedaj izgledal kot Luna. Kot distopična puščoba iz filmov o Mad Maxu. Še dva taka požara, pa bo lahko NASA tam posnela izkrcanje na Luni.

»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«

Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.

Menedžerji brez dveh dodatnih minimalnih plač

»Ljudje z najnižjimi dohodki - tisti z minimalci in malo nad njimi - bodo leta 2023 plačali manj davka, kot če se ne bi nič spremenilo,« je na predstavitvi popravkov zakona o dohodnini povedal minister za finance Klemen Boštjančič in napovedal njihovo uveljavitev s 1. januarjem 2023. Po projekcijah bi delavec z minimalno plačo prihodnje leto prejel neto 316 evrov več kot letos in 157 evrov neto več, kot bi prejel, če bi še veljal obstoječi dohodninski zakon, ki ga je mesec dni pred letošnjimi volitvami sprejela Janševa koalicija. Bodo pa precej manj kot bi ob veljavnem Janševem zakonu prejeli najbolje plačani iz najvišjega, petega dohodninskega razreda. Nekdo z mesečno plačo v višini šestih povprečnih plač, torej s plačo skoraj 12 tisoč evrov bruto, bi ob uveljavitvi predlaganih sprememb prejel prihodnje leto 1340 evrov neto manj kot letos in 1790 evrov neto manj, kot bi prihodnje leto prejel ob zdaj veljavnem zakonu.

»Nacionalni preiskovalni urad ni več avtonomen in samostojen«

Nekdanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, ki mu je pred sodišči uspelo dokazati, da ga je vlada Janeza Janše nezakonito odstavila, se je pred dnevi kot vršilec dolžnosti vrnil na položaj. Vmes je bil, kot številni drugi policijski funkcionarji, kazensko premeščen v policijski izobraževalni center v Tacnu, ki ga sicer opisuje s skorajda romantičnimi besedami. Tudi nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga politična desnica iz leta v leto povezuje z vedno novimi aferami, pravi, da mirno spi. Vse to sprejema kot sestavni del najbolj izpostavljenih funkcij v sistemu preiskovanja kaznivih dejanj.

Prva ovadba tudi za Hojsa?

Napovedi o popravi storjene škode in klicanju posameznikov na odgovornost smo, ko je oblast prevzela druga politična opcija, slišali že nekajkrat. A običajno so takšne obljube zvodenele, poprejšnje zamere so se pozabile, odgovorni so se premestili. Tokrat pa se, vsaj na notranjem ministrstvu in pri policiji, kjer je bil politični pritisk avtokracije prejšnje vlade najmočnejši, zdi, da ne bo ostalo le pri obljubah. In da bodo očiščenje policije najočitnejših kršilcev zakonodaje, ki je prvi pogoj za normalizacijo represivnega organa, res izpeljali.

Prerivanje za zlata zrnca

Žetev pšenice je končana, z njo pa prihaja odgovor na ključni vprašanji: ali bomo na jesen imeli zadosti kruha in kakšne bodo cene zanj? To se je že pred mesecem dni vprašala tudi vlada, in da bi prebivalstvu zagotovila zadostno preskrbo po čim bolj ugodni ceni, pripravila razpis za odkup 40.000 ton pekovske, torej najbolj kakovostne pšenice. Ali ji je namera uspela, bo jasno 16. avgusta, ko bo Zavod za blagovne rezerve odprl ponudbe zainteresiranih prodajalcev žita. Kot vse kaže, bo med njimi le malo slovenskih pridelovalcev.

Resen udarec za slovenščino

»Podnapisi so besedila, ki jih v slovenščini bere največ ljudi, več kot knjige in časopise, tudi več kot zapise na Facebooku, Twitterju ali opazke pod fotografijami na Instagramu,« je pred dobrim letom v Delovi kolumni ugotavljal Kozma Ahačič, jezikoslovec, literarni zgodovinar, raziskovalec na ZRC SAZU in oče spletnega portala Fran. Ob silovitem vzponu spletnih platform za pretakanje avdiovizualnih vsebin se med zavzetimi branilci slovenščine porajajo skrbi, saj nekatere vodilne pretočne platforme, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Kot je nedavno na Twitterju povzel Ahačič, gre za »še en resen udarec za slovenščino«. Platforme, kot sta HBO Max in Apple TV+, skrbijo za slovenske podnapise. Zakaj se ne zganeta še Netflix in Disney+?

Sistematične kršitve človekovih pravic

Že pred volitvami je sedanji predsednik vlade Robert Golob napovedal abolicijo za vse, ki so bili med epidemijo z globami po krivem na ta ali oni način kaznovani v času prejšnje vlade. Že tedaj je bilo jasno, da splošne abolicije ne bo, to je potrdila tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ko je napovedala, da bo ministrstvo do jeseni pripravilo analizo stanja glede izrečenih kazni in pravne podlage za abolicijo za tiste, ki se jim je zgodila krivica. A uspehi, ki jih pred sodišči v konkretnih primerih dosega Pravna mreža za varstvo demokracije, kažejo, da splošna abolicija oziroma izbris kazni z vsemi globami, ki so se izrekale nezakonito, morda ne bi bil tako nesmiseln.

Grožnja svetovnemu javnemu zdravju

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je odločila, da opičje koze pomenijo grožnjo svetovnemu javnemu zdravju. Gre za alarm najvišje stopnje, ki ga lahko izda WHO; podobno je to oznako januarja 2020 nadela tedaj novemu koronavirusu. Kljub temu se še ni treba bati, da bi pandemija opičjih koz dosegla razsežnosti pandemije covid-19, vendar previdnost ni odveč, opozarja WHO. Do začetka tedna je bilo po vsem svetu zunaj Afrike, kjer je virus sicer endemičen, zaznanih že več kot 20 tisoč okužb, od tega kar 80 odstotkov v Evropi. V Sloveniji smo zaznali nekaj več kot 30 primerov.

Vlado Miheljak

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Dva leva

Obe sta slabši

Če v teh vročih nočeh ne morete spati ali vas razburjajo izpadi vam ljubih predsedniških kandidatk, si je vredno ogledati eno najboljših aktualnopolitičnih epizod risane serije o Simpsonovih. Serija se praviloma skrajno duhovito odziva na vsakokratne ameriške volitve. Na predzadnjih, denimo, je Homer, oče družine Simpson, razkril, da se je malo nagibal k temu, da bi volil Trumpa, a mu je soproga Marge zagrozila, da potem ne bo več seksala z njim. »In tako sem postal demokrat,« je Homer resignirano razkril svojo politično genezo in aktualno preferenco. No, najboljša pa je zagotovo »volilna epizoda« z naslovom Citizen Kang, ki obdela davne volitve leta 1996, na katerih sta se pomerila Bill Clinton in izzivalec Bob Dole. Namreč, v prvi zgodbi osme sezone sta zunajzemeljska reptila Kang in njegova sestra Kodos s planeta Rigel VII ugrabila Homerja, ki je nič hudega sluteč ribaril, in ga odpeljala na svoje vesoljsko plovilo. Med zasliševanjem o voditeljih zemljanov je Homer omenil, da so pred durmi ameriške volitve, na katerih se odločajo med Clintonom in Dolom. Tuji bitji sta nato ugrabili oba kandidata, ju stlačili v nekakšne replikantske epruvete, prevzeli njuno podobo in se spustili v predsedniško tekmo ... No, na vrhuncu kampanje se je Homerju nekako uspelo vriniti med replicirana kandidata in posvariti volivce: »Amerika, dobro si oglej svoja kandidata! Ti niso nič drugega kot prikriti vesoljski reptili.« In ko jima je snel maske, je Kodos cinično nagovorila šokirano množico: »Res sva zunajzemeljski bitji. Toda kaj lahko storite? Enega od naju boste na koncu morali izvoliti.« In so izvolili Kanga, ki je bil replika Clintona. Ta je ljudstvo zasužnjil in ga prisilil v gradnjo medplanetarnega laserskega topa za napadanje drugih planetov in civilizacij. A tako bi bilo tudi, če bi izvolili Kodos, se pravi Dola. Dobro, to je Amerika, boste porekli. Med demokrati in republikanci pač ni prave alternative. Tretji kandidat pa je marginalen. No, pri nas je podobno in hkrati – kar je še huje – drugače. Podobno v toliko, da je izbira med Kosovo in Pirc Musarjevo izbira med dvema slabima kandidatkama. Tretji kandidat pa je še slabši, a ni marginalen in bo vsekakor izvoljen, če ne boste želeli izbrati med Kangom in Kodos. Se pravi, med Natašo in Marto.

Strah pred pornografijo

Pri zavodu Iskreni so pred dvema mesecema začeli oglaševati spletno stran osvobojen.si, ki naj bi ljudem pomagala pri zdravljenju odvisnosti od pornografije. Njen pobudnik je Vid Planinc, ki želi na podlagi lastne izkušnje zasvojenosti pomagati tudi drugim – predvsem kristjanom. »

Tudi v Sloveniji se zanašamo na tuje delavce, ti pa pogosto delajo v slabih delovnih razmerah

Na Hrvaškem so odprli Pelješki most, ki pred mejo z Bosno in Hercegovino povezuje kopno s polotokom Pelješac. Vendar se skupaj s hvalnicami projektu, pojavljajo očitki o neznosnih delovnih razmerah kitajskih delavcev, odgovornih za gradnjo mostu. Razmere naj bi spominjale na suženjstvo, omejena naj bi jim bila svoboda gibanja in domnevno niso bili plačani po postavkah, ki veljajo na Hrvaškem, so pred kratkim v evropskem parlamentu opozorili nekateri evropski poslanci, med njimi poslanec Zelenih Daniel Freund.

»Ključno je, da najprej mi, ljudje, zmanjšamo pritiske na okolje«

Dr. Martina Orlando Bonaca je višja strokovno-raziskovalna sodelavka na Morski biološki postaji Piran, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo. V raziskave biotske raznovrstnosti slovenskega obalnega morja je vključena od decembra 1999, od leta 2007 je odgovorna za ovrednotenje okoljskega stanja bentoške vegetacije slovenskega morja, vegetacije na morskem dnu. Tudi sama poudarja, da so morski travniki izjemnega pomena v morskem ekosistemu, da »veljajo za ključne habitate za številne organizme, tudi komercialno pomembne, saj jim zagotavljajo bivalne niše, hrano in zavetje«. Zelo pomembni so tudi za dobrobit človeka, saj stabilizirajo sedimente, zagotavljajo zaščito obale pred erozijo, proizvajajo kisik in lahko shranjujejo velike količine ogljika.

N'toko

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Žive meje

Konec sveta se je že zgodil

Zahodni srednji sloj živi v materialnem udobju, ki je bilo še pred nekaj generacijami povsem nepredstavljivo. Težko si je zamisliti lepše okolje, udobnejše domove, večje avtomobile in širši nabor prostočasnih dejavnosti. A ta isti srednji sloj hkrati živi v nenehni tesnobi. Vsi namreč vedo, da to udobje ne bo več dolgo trajalo. Vedo, ker so jim znanstveniki to povedali: zamudili smo priložnost, da bi ustavili uničujoče podnebne procese. Vedo, ker vidijo spremembe vse okoli sebe: vohajo smrad po zažganem, čutijo vročino, zbolevajo za novimi boleznimi, gledajo prizore vojn in beguncev, ki so jim čedalje bolj podobni. Zato jih vse ugodnosti tega časa polnijo s tesnobo. Lep pogled skozi okno kvari zavedanje, da v nekaj letih skoraj zagotovo ne bo več isti. Prijetni hobiji, hrana na dom, potovanje na Tajsko … vse to je pokvarjeno z zavedanjem, da morda to letos doživljajo zadnjič. Udobni svet, ki ga je nekaj let poznal srednji sloj, bo v času naših življenj ugasnil. Užitek, ki jim ga zapoveduje potrošniški sistem, je zato prežet z občutki krivde, sramu, jeze ... V potrošništvu uživajo tako, kot obsojenec na smrt uživa v zadnjem obroku.

Raba slušalk na kolesu

Slovenska policija je od 29. julija do 4. avgusta izvajala preventivno akcijo za večjo varnost kolesarjev. Policisti so pogosteje preverjali, ali kolesarji upoštevajo prometne predpise in kako se do njih obnašajo vozniki drugih vozil. Po podatkih javne agencije za nadzor prometa se je v Sloveniji letos do 23. julija zgodilo 744 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, 123 jih je bilo v njih hudo telesno poškodovanih, 527 pa lažje. To leto je umrlo že deset kolesarjev.

Konec Urban Roofa?

Urban Roof, center urbanih športov, ki v ljubljanski soseski Vodmat deluje že tri leta, se s koncem te sezone zapira. Po dveh letih oteženega obratovanja zaradi epidemije se je znašel v finančnih težavah. Občina mu je že leta 2021 obljubljala nov prostor v Stožicah, vendar obljube ni izpolnila. Lokacijo na Vodmatu je od stečajnega upravitelja kupilo nepremičninsko podjetje iz Gorenjske, celotna parcela je zazidljiva, ne vemo pa še, kaj naj bi na njej zraslo.

dr. Bogomir Kovač

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Ekonomija

Političnoekonomski problem številka ena

Inflacijska dilema ECB po dobrih 20 letih stopa v ospredje. Inflacija je prvič prizadela evrsko območje, postala je »nezaželeno visoka«. Stabilnost cen je edini pravi makroekonomski cilj in inflacija ga zdaj ruši. Toda dilema tiči drugje. Za učinkovito antiinflacijsko politiko se je treba stvari lotiti enotno. Vendar pa so inflacijske stopnje v državah evrske skupine sila različne. Fragmentacija monetarne politike ni mogoča, čeprav je potrebna. Hkrati EU nima niti potrebne fiskalne moči niti pravih mehanizmov za socialno reševanje težav. Položaj je ekonomsko izjemno negotov, politično pa nevaren. Evro je za zdaj edino pravo ekonomsko lepilo skupnega trga, temelj omajane politične legitimnosti EU. Toda ECB in EU preprosto ne moreta uporabiti tradicionalnih antiinflacijskih orodij. Zato bo inflacija ekonomsko trdovratna in politično izjemno nevarna. Vse nižja vrednost evra je zgolj znak šibkosti EU.

Konec menstrualne revščine?

Dijaška organizacija Slovenije in Študentska organizacija Slovenije sta na vlado, ministrstvi za delo in šolstvo ter NIJZ naslovili poziv k zagotovitvi brezplačnih menstrualnih pripomočkov v sanitarijah izobraževalnih ustanov in drugih javnih objektov. Gre za način, na katerega lahko družba vpliva na zmanjševanje revščine in prispeva k bolj vključujočemu šolskemu okolju, sta zapisali. Od vlade pričakujeta, da bo zadostno količino menstrualnih pripomočkov zagotovila iz državnega proračuna ali iz proračunov posameznih izobraževalnih ustanov. »Tako kot pričakujemo, da sta v toaletnih prostorih na voljo toaletni papir in milo, bi morali biti brezplačno dostopni tudi ženski higienski pripomočki. Dostop do menstrualnih izdelkov je namreč temeljna človekova potreba,« sta poudarili. Dostop pa je pomemben tudi z vidika izboljšanja življenja socialno ogroženih. Ženska v Sloveniji za higienske pripomočke porabi v povprečju od 70 do 100 evrov na leto.

»Mi smo ta generacija!«

Trajnost, počasna moda, ekološka, etična proizvodnja oblačil, zelene modne znamke ... vsem tem buzzwordom se zadnjih nekaj let, odkar se je začelo glasneje govoriti o negativnem vplivu modne industrije na okolje – ta megalomanska in dobičkonosna panoga je tretji največji onesnaževalec planeta, takoj za naftno industrijo in živinorejo –, težko izognemo. Nenadna ozaveščenost je bržkone vsaj delno »davek« dokumentarca The True Cost (Prava cena) iz leta 2015, ki govori o brutalnem ozadju modne industrije, od onesnaževanja okolja do premalo plačanih ali celo neplačanih delavcev, in mu je sledila serija raziskav in člankov o tej temi. Tega niso krive le znamke hitre mode, na primer Zara ali vse bolj priljubljen kitajski modni velikan Shein, ki cenena oblačila, za katera je treba odšteti le nekaj deset evrov, kupcem dostavlja neposredno iz tovarn na Kitajskem – tamkajšnji delavci naj bi bili nedavno na listke na oblačilih pisali pozive na pomoč, tako kot so pred leti podobna sporočila v Zarine kose skrivali siromašni in preobremenjeni tekstilni delavci v Turčiji. Ne, v podobno slabih razmerah delajo tudi delavci iz tretjega sveta, ki jih za izdelavo oblačil novačijo denimo pri uglednih Pradi, Fendiju in Diorju.

Zadnja knjiga

Marcel Štefančič, jr. je zadnje čase sicer bolj znan po tem, da je iz opazovalca, izpraševalca in razlagalca neprostovoljno pristal v vlogi izpostavljenega in aktivnega protagonista. A ne smemo pozabiti, kako se je vse skupaj začelo. Kaj je iz njega naredilo borca, upornika, neumornega nergača in kričača proti kapitalizmu, korupciji, krivicam in mehanizmom umazane politike, tako na tej kot na oni strani žarometov? Filmi seveda. »Iz filmov smo se naučili vse,« je nekoč rekel Štefančič, »kako se obnašati, oblačiti, kako biti frajer, kako najti pravo repliko, kako osvajati punce, se poljubljati ...

Janko Lorenci

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kolumna

Zgodbe

Pomodrujmo malo o zgodbah. To je večpomenska, pogosta in lepa beseda – po godbi diši. Zgodba je lahko skoraj vse, od kuharske knjige in umora na vasi prek lokalnih volitev do Pogačarjeve zmage, gorečega Krasa in rdečih čeveljcev. Običajno gre za neko zaključeno dogajanje. A ne nujno, saj poznamo tudi zgodbe brez konca, ponavljajoče se zgodbe itd.