• Apel k oboroženemu spopadu med državljani obsodili celo v SDS

    Škandalozen apel k oboroženemu spopadu med državljani, kar nesporno šteje za obliko neposrednega spodbujanja k nasilju in se mu je z veseljem pridružil voditelj oddaje Boris Tomašič v oddaji »Kdo vam laže?« na Nova24TV, ni bil posebno odmeven v množičnih medijih. Uredniki že vedo, zakaj, toda bilo bi prav, da bi za njihovo stališče, čemu raje izbrati ignoranco, izvedela tudi javnost.

  • Borut Mekina

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Politika

    Veliko denarja, dovolj zdravnikov, dolge čakalne dobe

    Vsi poznamo ta scenarij: če danes v Sloveniji nujno potrebujete pregled specialista, boste naleteli na dolge čakalne vrste v javni ustanovi. Medtem pa boste do želenega zdravnika v nekaj dneh brez težav prišli v zasebni ambulanti, kjer boste storitev morda morali tudi plačati, čeprav plačujete javno zdravstveno zavarovanje preko socialnih prispevkov in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi za takšno stanje naj bi bili demografija, torej starajoča se družba, pa tudi pomanjkanje denarja, namenjenega zdravstvu, in seveda pomanjkanje zdravnikov.

  • STA

    3. 7. 2022  |  Svet

    New York želi pravico do splava zapisati v ustavo zvezne države

    Ameriška zvezna država New York je v petek začela postopek zapisa pravice do umetne prekinitve nosečnosti in dostopa do kontracepcije v ustavo zvezne države. Zakonodaja zvezne države New York sicer že dovoljuje splav, ta poteza pa bi pomenila še dodatno pravno zaščito za ta poseg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • Uredništvo

    2. 7. 2022  |  Politika

    »Tudi Nato se je v novih okoliščinah moral na novo osmisliti«

    "Tudi Nato se je v novih okoliščinah moral na novo osmisliti in razširiti svojo obrambno-odvračalno držo. Zaradi ruskega destruktivnega delovanja mora močno okrepiti svojo navzočnost v vzhodnem krilu med Baltikom in Črnim morjem. Njegove članice na stari celini s Francijo na čelu od ruskega napada veliko manj govorijo o strateški avtonomiji, saj v današnjem varnostnem okolju ostaja nujen ameriški varnostni dežnik."

  • Uredništvo

    2. 7. 2022  |  Družba

    »Kot kaže, nobena pravica ni izborjena za vselej«

    "Kot kaže, nobena pravica ni izborjena za vselej. Zlasti to velja za tiste, ki sodijo v arzenal ukrepov za kontrolo spolnosti, sladkega mehanizma za ohranitev nepravičnih razmerij med spoloma, zgodovinsko ukrojenih po meri močnejšega. Tudi zato zna biti ob zaščitnikih 'življenja od spočetja dalje' nevaren predvsem politični establishment različnih barv s svojimi podmiznimi kupčijami. Se ve, kdo v njih potegne kratko."

  • Danes je nov dan

    2. 7. 2022  |  Družba

    Digitalna vojna

    Na ukrajinskih območjih pod rusko okupacijo pogosto prihaja do izpadov elektrike in interneta, kar pušča prebivalce popolnoma odrezane od preostalega sveta in informacij. Zadnjih nekaj tednov pa se soočajo z novo situacijo, saj je ukrajinski internet preusmerjen na strani pod nadzorom Rusije. Med drugim so nadzorovani podatki in dostop do iskanja, vendar mnogi "ruski internet" vseeno uporabljajo, saj je to edini način za stike z bližnjimi. 

  • Luka Volk

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Politika

    Loredanovi kadri

    Vlada je zaradi slabega poslovanja zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic. Povod za to naj bi bil podatek, da kar 15 bolnišnic po prvih petih mesecih letos posluje negativno, skupna kumulirana izguba znaša skoraj 41 milijonov evrov. Kot je ob tem dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, bodo z menjavami najprej poskušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta. Pri tem mu bo pomagal nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder, sicer v Šarčevi vladi tarča očitkov, da je onemogočal odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mesto zase je našel v svetih zavodov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Onkološkega inštituta Ljubljana, hkrati pa bo vodil novi urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvu, ki bo na ministrstvu opravljal nadzor nad bolnišnicami. Poleg njegovega imenovanja posebno zanimanje zbuja še imenovanje direktorja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) Andreja Klasinca v svet zavoda bolnišnice v Celju.

  • Damjana Kolar

    2. 7. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Sončni zaton

    V Kinodvoru je od 1. julija na ogled film Sončni zaton, ki ga je režral Michel Franco, znan po pronicljivih in provokativnih študijah posameznikov in družb pod pritiskom. V filmu spremljamo Tima Rotha na eksistencialnem popotovanju pod žgočim mehiškim soncem.

  • STA

    1. 7. 2022  |  Kultura

    Nova vršilka dolžnosti direktorja Narodnega muzeja Slovenije

    Naloge vršilke dolžnosti direktorja Narodnega muzeja Slovenije je danes prevzela Mateja Kos Zabel, kustosinja na oddelku za zgodovino in uporabno umetnost ter vodja organizacijske enote za programske storitve Narodnega muzeja Slovenije, so sporočili z ministrstva za kulturo.

  • Luka Volk

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Politika

    Ministrica na udaru

    Medijski konglomerat SDS je na čelu s spletnim portalom Siol.net prejšnji teden začel gonjo proti ministrici za digitalno preobrazbo. Očita ji, da naj bi se bile med njenim vodenjem Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIHS) – tega je vodila od leta 2018 do 2019 – zgodile številne nepravilnosti, zaradi česar naj bi bila s čela zavoda tudi razrešena, hkrati pa, da je prekanalizirala več sto tisoč evrov, ki jih je DIHS prejel na razpisih, v projekt 4PDIH, ki je nastal na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, na kateri je Stojmenova Duh predavala in tudi vodila omenjeni projekt. Je kaj od tega res in kako na očitke odgovarja ministrica?

  • Danes je nov dan

    1. 7. 2022  |  Družba

    Under his eye

    Ko je Margaret Atwood pisala Deklino zgodbo, si ni predstavljala, da bo ta konservativcem služila kot načrt za spreminjanje družbe. Vrhovno sodišče ZDA odločitev za odločitvijo državo pelje po poti krčenja pravic manjšin in širi prostor za nazadnjaške ideje. Po zagotovitvi možnosti zveznim državam, da prepovejo abortus z rušitvijo Roe v. Wade so zdaj razveljavili še sodbo Lemon v. Kurtzman in v šole pripeljali – molitev.

  • LV, STA

    4. 7. 2022  |  Svet

    Palestinci ZDA predali kroglo, ki je ubila novinarko Al Jazeere

    Kroglo, ki je maja ubila palestinsko-ameriško novinarko katarske televizije Al Jazeera Širin Abu Akleh, so Palestinci predali ameriškim forenzičnim strokovnjakom. Ti naj bi ugotovili, ali je kroglo resnično izstrelil izraelski vojak, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • Monika Weiss

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Družba

    Smrt petnajstih delavcev

    Letno poročilo Inšpektorata RS za delo je eno izmed poročil organov, ki so jih zadnje tedne prejeli vlada in poslanci državnega zbora. Čeprav je potrjevanje teh poročil pogosto rutinsko, podatki in pozivi inšpektorata za delo vendar terjajo več pozornosti – tudi zaradi zadnjih razkritih primerov zlorab delavcev.

  • Borut Mekina

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Svet

    Bolj kot vojna v Ukrajini nas očitno skrbi draginja

    Nato pred vsakim velikim letnim srečanjem – letošnje ta teden poteka v Madridu – objavi izsledke tradicionalne ankete o razpoloženju javnosti v državah članicah zavezništva. Letošnja anketa je bila še posebej težko pričakovana, saj so jo v 32 državah članicah opravili aprila in maja, torej že v času Putinovega napada na Ukrajino. Njeni izsledki pa so – predvsem, če pogledamo Slovenijo – presenetljivi.

  • Borut Mekina

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Politika

    Ivan Simič se je moral opravičiti

    Oblast SDS je pogrom nad neodvisnimi institucijami začela izvajati z napadi na točno določene posameznike, pri čemer pogosto te institucije napadenih niso vzele v bran, ampak so se morali zaščititi sami. Najbolj razvpit primer so seveda žaljivke, ki jih je Janez Janša usmerjal proti novinarki Eugeniji Carl in bivši novinarki RTV Slovenija Mojci Šetinc Pašek. RTV Slovenija ju sprva ni ščitila, kot da gre za njuno zasebno zadevo, ne pa napad na nacionalko in vse novinarje. Podobno se je zgodilo v primeru diskreditacije sodnika Branka Masleše; tudi takrat so ostali sodniki molčali, kot da bi v nasprotnem primeru tvegali svojo neodvisnost in integriteto. Masleša se je moral braniti sam in razočaranja glede tega ni skrival. Iz preteklosti se lahko spomnimo še prve tožilke v primeru Patria Branke Zobec Hrastar, ki je zaradi političnih napadov, ob katerih je ravno tako ostala sama, zapustila tožilske vrste.

  • Stanka Prodnik

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura  |  TV

    Seveda je televizija pograbila kandidaturo Nine Krajnik

    Vsake predsedniške volitve zaznamujejo tudi obrobni kandidati, ki sploh nimajo možnosti za izvolitev. Nekatere postavijo politične stranke, ki s tem opozarjajo nase, na drugi strani so posamezniki, ki vidijo priložnost za samopromocijo, reklamiranje svojih podjetij, dejavnosti ali sebe kar tako, že česa. Naj je šlo na prvih predsedniških volitvah za Ivana Krambergerja, prodajalca knjig o osebni rasti, za radikalnega nacionalista Andreja Šiška, pa bivšo ravnateljico Angelco Likovič, katere stališč nihče od nas noče poznati, ker predsedniške volitve pač niso revnoumen resničnostni šov … Seznam je dolg.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Več Nata!?

    Od sredine osemdesetih z oscilacijo frekventnosti sodelujem pri podpisovanju raznih peticij, apelov, protestnih izjav. Morda sem jih podpisal preveč, a stojim za vsem, kar sem podpisal. Pri odločanju o svojem podpisu vedno preverjam vsebino in – če gre za zaprti krog podpisnikov – tudi združbo, v kateri se znajdem. Pri vsebini so nemalokrat težave in dileme, a naučil sem se, da nobeno javno pismo ni napisano tako, da bi se z vsemi detajli razen avtorja strinjali vsi podpisniki, zato je kriterij participacije, ali se strinjam s temeljnim sporočilom pisma, peticije, apela. Drugi, nič manj pomemben dejavnik odločanja o udeležbi so sopodpisniki. In prav na to sem opozoril Pavla Gantarja v kolumni z naslovom Povežimo Slovenijo 2 (Mladina št. 24), pa ni hotel prebrati napisanega, ampak je menil, da posegam v njegovo pravico do svobodnega odločanja. Khm, omenjeno pismo je prvopodpisani Lisjak dodatno interpretiral tudi kot ugovor in odgovor na pismo s prvopodpisanim Aurelijem Jurijem. Kdo torej jemlje svobodo odločanja? Pod drugo pismo so se, po poročanju medijev, podpisali številni »ugledni intelektualci«. Da bi bilo to res, so za moj okus manjkali vsaj še Slavko Kmetič, Vili Kovačič in Nina Krajnik. Polemizirali so z nečim, kar v prvem pismu ni bilo napisano, niti nakazano. Ksenija Horvat je svojega nedavnega gosta Gregorja Golobiča morala med pogovorom dvakrat prijazno opozoriti, da polemizira s stališči, ki nikakor ne izhajajo iz prvega pisma. Smešno! A kakorkoli, z vidika razhajanj ne bi bilo vredno razpravljati. Bolj problematično je, da se nakazuje nekakšna nova, točneje, obnovljena koalicija voljnih. Pisana združba podpisnikov, v kateri so kar krepko zastopani tudi izpričani antidemokrati, tisti, ki mesarijo po javni televiziji in medijih na splošno, pozivajo k cenzuriranju in »zapiranju gobca«. Zato menim, da se bo ta podpis še dolgo vlekel za Pavlom Gantarjem, kot se smrad pasjega iztrebka vleče za tistim, ki ga pohodi. Ampak O. K. Ta »nenačelna koalicija« ni nič novega. Sega vse do časa, ko je Drnovškova LDS, v kateri sta imela omenjena podpisnika pomembno vlogo, skrbela za higieno javnih občil. Namreč časa, ko se je dušilo javno razpravo in skrajno omejevalo glas tistih, ki so bili proti vstopu v Nato. Vrh je ta »voljnost« dosegla s t. i. vilnuško izjavo, ki so jo podpisale banana republike nove Evrope. Deset držav kandidatk za vstop v Nato, skupaj s Slovenijo je (kot je kasneje razkril Financial Times) že na predvečer nastopa Colina Powlla po diktatu proslulega Bruca Jacksona ugotavljalo, da je državni sekretar naslednji dan (!) posredoval prepričljive dokaze o obstoju iraškega orožja za množično uničenje. No, čez nekaj let se je na smrt bolni Powell pokesal in priznal: dokaze smo si izmislili. Za zunanjega ministra in vladajočo LDS vse to ni bil problem, saj je Rupel 16. 7. 2003 zabrusil kritikom: »Zakaj se ukvarjamo z lanskim snegom? Nam je vilnuška skupina pomagala priti v NATO in ta podpis pod to deklaracijo nam je bistveno pomagal pri ratifikaciji protokolov.« Pač, za doseganje političnih ciljev je dovoljeno tudi lagati. To obdobje (pred Janševim prevzemom oblasti 2004!) je bilo z udeležbo pri vilnuški izjavi najnižja točka slovenske zunanjepolitične iniciative.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Lekcija

    Slovenija se je z volitvami otresla vladavine janšizma, posamezne točke pa ostajajo okupirane in v težavah. Ena izmed njih je RTV. Vodstvo in programski svet, zapuščina strmoglavljenega režima, sta kombinacija poslanstva in osupljive nesposobnosti. Poslanstvo se je glasilo: RTV bomo napravili našo. Če bi Janša dobil še en mandat, bi se načrt posrečil, ker ga ni, teče rezervni načrt: RTV bomo uničili.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Kuga in kolera

    Tistega soparnega dne se je po ulici v središču Splita vila vrsta, v kateri je potrpežljivo čakala precejšnja množica ljudi. Zaobšla sem jo, čeprav s težavo, morala sem se prebiti skozi neznosno gnečo, skozi gručo napol gole otročadi v kopalkah, z razgaljenimi joški, tako imenovanih turistov, ki so si neusmiljeno prisvojili Dioklecijanovo mesto, katerega prelepo jedro je kulturni spomenik. Pravim prisvojili, vendar ne, da bi mu izkazovali spoštovanje in uživali v njegovem videzu, ampak ravno nasprotno, da bi ga poteptali, ponižali, požrli, medtem ko jim pokorno streže brezpravni narod natakarjev in čistilk.

  • Zavozili, kar se je dalo

    Stanovanjska kriza je v tridesetletni zgodovini slovenske države stalnica, vse druge krize zadnjih let so bolj prehodne in začasne. Stanovanjske razmere so temelj dolgoročne blaginje prebivalstva in stanovanjska politika velja za ogledalo urejene države. Že v samoupravnem socializmu je stanovanjsko gospodarstvo dobilo položaj dejavnosti posebnega družbenega pomena, po letu 1991 pa so slovenske oblasti na tem področju povsem pogorele. Zavozili smo skoraj vse, kar se je dalo. Verjeli smo v čudežno naravo tržnih rešitev, pozabili pa na družbeno odgovornost pridobivanja in zagotavljanja stanovanj. Dobili smo veliko nacionalnih programov, resolucij in načrtovanja sprememb, toda malo ustreznih politik in učinkovitih ukrepov. Problem je po tridesetih letih dvojen. Eno je aktiviranje obstoječih nezasedenih stanovanj in hiš, drugo zadostna gradnja novih. Težava tiči v pomanjkanju najemnih stanovanj in omejenosti javnega stanovanjskega fonda. Premajhna ponudba stanovanj dviguje cene nepremičnin, v ozadju grozi stanovanjska revščina. Stanovanjska politika je namreč tako razvojna kot socialna, postala pa je žrtev neoliberalne ekonomike. Nova vlada je tu obljubila zasuk. Pesimizem stanja je nadomestila z optimizmom upanja. Toda ali ji bo uspelo, kako in kdaj?

  • Vanja Pirc

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura

    Proti judom ali muslimanom?

    V Kasslu že skoraj sedem desetletij pripravljajo Documento, eno najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti, zaradi katere to nemško mestece vsakih pet let obiščejo ljubitelji umetnosti z vsega sveta. Letošnja, 15. Documenta, ki so jo odprli pred dvema tednoma, pa pozornosti največjih svetovnih medijev ne priteguje toliko z razstavljenimi umetninami, čeprav jih je pripravilo rekordnih 1500 umetnikov. Ne, večino razstavljenih umetnin so skoraj povsem zasenčili škandali, vandalizem in rasizem.

  • Jaša Bužinel

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura

    Znotraj uničenja

    Slovenski metalski bend Within Destruction je trenutno eden najuspešnejših izvoznih artiklov domače glasbene ustvarjalnosti. Je šolski primer benda z obrobja, v njegovem primeru Jesenic, ki se je s sprejemanjem pametnih odločitev ob pravem času znašel na pravem mestu in se zavihtel v sam vrh nišne glasbene scene z oboževalci po vsem svetu. Poleg Laibacha, Avsenikov in Gramatika se le redki slovenski ustvarjalci lahko pohvalijo z obsežnimi turnejami po ZDA, Evropi in Aziji. A njim je uspelo. Po izidu drugega albuma Void (2016) so doživeli preboj na evropsko metalsko sceno, po izdaji naslednjega, Deathwish (2018), pa še na svetovno.

  • Damjana Kolar

    1. 7. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo ta teden izbrali za vas.

  • Uredništvo

    30. 6. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: KAJ PA VOJNA?

    Jutri izide nova Mladina! Sliko na naslovnici je ustvaril Roman Uranjek, za oblikovanje je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Več o tem, da ob opazovanju vojne lahko gledamo le še divjanje golega kapitalizma, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 1. julija, dalje. #Mladina26

  • STA

    1. 7. 2022  |  Politika

    »Agonija RTV Slovenija se mora presekat«

    Vladni predlog novele zakona o RTVS je dober in depolitizira delovanje RTVS, je na novinarski konferenci po seji zatrdila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Njegov sprejem želijo pred poletjem, če bo prišlo do zavlačevanja opozicije, pa bodo razmislili tudi o drugih ukrepih, da bi rešili "agonijo RTVS" pred poletjem, je dejal premier Robert Golob.

  • STA

    1. 7. 2022  |  Politika

    V predsedniško tekmo tudi kočevski župan Vladimir Prebilič

    V tekmo za predsednika republike se podaja tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, je ta danes potrdil za STA. Kot je zatrdil, podpore strank ni iskal, bo pa iskal podporo volivcev. Svojo kandidaturo, ki jo sicer podpirajo tudi njegovi županski kolegi iz Kluba neodvisnih županj in županov, bo predstavil na novinarski konferenci prihodnji teden.

  • STA

    1. 7. 2022  |  Svet

    Melania Trump naj bi zavrnila poziv napadalcem na kongres, naj nehajo z nasiljem

    Nekdanja vodja kabineta nekdanje prve dame ZDA in tiskovna predstavnica nekdanjega predsednika Donalda Trumpa Stephanie Grisham trdi, da je Melania Trump 6. januarja lani zavrnila njen predlog, naj napadalce na kongres spodbudi k mirnim protestom in prenehanju nasilja.

  • STA

    1. 7. 2022  |  Politika

    Vladna novela zakona o RTV Slovenija

    Vlada je v državni zbor vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTVS in predlagala obravnavo po nujnem postopku, da bi preprečili težko popravljive posledice. Vodenje, upravljanje in nadzor bi namesto sedanjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 predstavnikov zaposlenih in civilne družbe.

  • LV, STA

    1. 7. 2022  |  Politika

    Na razpis za direktorja TV Slovenija se je prijavil tudi Uroš Urbanija

    Na vnovični razpis za direktorja Televizije Slovenija (TVS), ki se je iztekel včeraj ob 12. uri, se je prijavil zdajšnji v. d. direktorja Patrik Greblo, je potrdil za STA. Po neuradnih informacijah naj bi se prijavil tudi nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, ki pa za STA ni želel komentirati teh informacij. Na televiziji so prejem njegove prijave sicer potrdili. Programski svet naj bi soglasje k enemu izmed njiju podal 7. julija.