MLADINA Trgovina

Urša Marn

  • Urša Marn

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba

    Ledene sanje

    Po zgledu drugih večjih evropskih mest bo tudi Ljubljana to zimo dobila dve velikanski drsališči na prostem. Prvo bodo odprli 25. novembra v parku Zvezda in bo obsegalo več kot 2000 kvadratnih metrov ledenih površin, drugo naj bi odprli na začetku decembra na območju Emonike, torej tam, kjer bi moral stati nov potniški center, šlo pa bo za kar 3000 kvadratnih metrov ledenih površin. Več

  • Urša Marn

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika

    Sladki poslej

    Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je Japonsko prizadela huda finančna kriza, ki jo je povzročila posojilna mrzlica. Finančne ustanove so na veliko odobravale hipotekarna posojila in slabi krediti so narasli na neverjetnih 6000 milijard jenov. Ministrstvo za finance, ki bi moralo panogo regulirati, naloge ni opravilo, kajti v vrhovih finančnih ustanov, ki so trg preplavile s hipotekarnimi posojili, so bili zaposleni številni nekdanji visoki uradniki z ministrstva. Šlo je za samo enega od škandalov, ki so razkrili utečeno japonsko prakso nastavljanja nekdanjih funkcionarjev in državnih uradnikov na položaje v zasebnih podjetjih in bankah. Več

  • Urša Marn

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Družba

    Politika uzakonja kaos?

    Bolj ko se bližajo parlamentarne volitve, bolj se skuša politika prikupiti volivcem, tudi s potezami, ki bodo imele dolgoročne škodljive posledice. Več

  • Urša Marn

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Družba

    Stroj za denar

    Stephan von Dassel je od oktobra lani župan berlinske mestne četrti Mitte. Podporo volivcev si je pridobil z jasno politiko nasprotovanja Airbnbju. »Naša prednostna naloga je skrb za družine, ki tu živijo, šele nato za turiste,« pravi 50-letni politik stranke Zelenih. Prepričan je, da mora socialna blaginja širše skupnosti prevladati nad interesi dobička posameznikov. Marsikdo se z njim strinja. Od ustanovitve spletnih portalov, kot so Airbnb, Wimdu in 9Flats, prek katerih se turistom oddajajo zasebni domovi, je življenje številnih Berlinčanov nevzdržno. Vzdolž ulice Wilhelmstrasse v osrčju mestne četrti Mitte so nanizane večstanovanjske stavbe, kjer je v času Nemške demokratične republike živela vzhodnonemška politična elita. Danes se veliko stanovanj v teh stavbah oddaja turistom. Več

  • Urša Marn

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Družba

    Petdeset odtenkov zelene

    Stolpnica Montparnasse, visoka 210 metrov, je dolgo veljala za najgršo stavbo v Parizu. V sedemdesetih letih, ko so jo zgradili, je bila simbol inovativnosti in modernosti. Več

  • Urša Marn

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Politika

    Hujšanje v možgane

    Slovenija je med državami, ki so v času gospodarske krize, v letih 2010–2014, najbolj skrčile delež javnih sredstev za izobraževanje. Več

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura

    Andrej Hrausky, arhitekt

    Andrej Hrausky je znan kot tisti arhitekt, ki je skupaj z Majdo Cajnko ustanovil in nato vrsto let vodil galerijo Dessa, prvo in edino profesionalno arhitekturno galerijo v Sloveniji. Je pa tudi eden od največjih poznavalcev arhitekturne zapuščine Jožeta Plečnika – o njem je napisal več knjig, zadnja z naslovom Simboli v Plečnikovi arhitekturi je izšla letos pri založbi Lili in Rosa. Pogovarjala sva se o pomenu simbolike v Plečnikovi arhitekturi, o Plečnikovi varčnosti in altruizmu, pa tudi o socialni zgodovini Ljubljane. Več

  • Urša Marn

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Ekonomija

    Mit o prehudem bremenu

    Britanska banka HSBC vsako leto objavi lestvico držav, ki so najboljše za izseljence. Na vrhu lestvice kraljuje Singapur. Razlogov za to je več, ključni pa so ekonomski. Povprečni letni bruto prihodek izseljenca v tej državi znaša približno 139 tisoč dolarjev, kar je 43 odstotkov več od svetovnega povprečja. A še pomembnejša prednost Singapurja so zelo nizki davki. Davka na dobiček ni, plača pa je v povprečju obdavčena 10- do največ 20-odstotno. Slovencu, ki si v tej državi najde dobro plačano službo ali odpre zagonsko podjetje, zaradi nizke obdavčitve v žepu na koncu meseca ostane več denarja, kot bi mu ga pripadlo v Sloveniji. Zdi se pravljično. A resnica je precej bolj kruta. Ker je davčna obremenitev plač nizka, si morajo zaposleni vse socialne ugodnosti plačevati sami. Podobno je mogoče ugotoviti za ZDA. Tudi tam je obremenitev plač z davki in socialnimi prispevki v primerjavi z drugimi najbolj razvitimi državami nizka (nižja od povprečja držav OECD), to pa posledično pomeni, da si takrat, ko se šolaš, ko zanosiš, ko zboliš ali se upokojiš, prepuščen neusmiljeni tržni logiki kapitalizma, ki ti vsako ugodnost drago zaračuna. Več

  • Urša Marn

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Družba

    Kovanje dobičkov s smetmi

    V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji zgrajenih sedem centrov za ravnanje z odpadki. Največji med njimi je začel obratovati konec leta 2015 na ljubljanskem Barju. Vanj je vključenih 50 občin, na leto pa lahko sprejme 150 tisoč ton mešanih in 20 tisoč ton bioloških odpadkov. Gradnja tega ogromnega centra, ki ga upravlja ljubljanska Snaga, je stala 160,71 milijona evrov, od tega je 77,57 milijona prispeval evropski kohezijski sklad, 66,64 milijona so zagotovile občine, 16,50 milijona pa je prispevala država. Čeprav bi moral biti center na Barju uspešnica, še vedno ni rentabilen, javno podjetje Snaga pa je zaradi tega v rdečih številkah. Razlog za to je taktiziranje občin. Predvideno je bilo, da bodo občine, ki so podpisale pristopno pogodbo, na Barje vozile vse komunalne odpadke, tudi biološke, vendar nekatere tega še vedno ne počnejo, zato zmogljivosti centra niso polno izkoriščene. Vse skupaj je še poslabšalo vztrajanje ministrstva za okolje, da obdelavo biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev prepusti trgu, namesto da bi to dejavnost opravljali kot gospodarsko javno službo. Šli so tako daleč, da so ljubljanski mestni občini, ki se je privatizaciji ravnanja z biološkimi odpadki uprla, zagrozili z ustavnim sporom. Spor med državo in ljubljansko občino se je vlekel več mesecev, župan Zoran Janković je protestiral pri predsedniku vlade Miru Cerarju, na koncu pa je država vendarle popustila. V osnutku novega zakona o varstvu okolja je obdelava ločeno zbranih bioloških odpadkov opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Do obrata v stališču ministrstva je prišlo predvsem zaradi bojazni, da bi Evropska komisija lahko terjala vračilo skoraj 78-milijonskega vložka, če bi obdelavo bioloških odpadkov prepustili trgu. Regijski center na Barju je bil namreč že od začetka predviden tudi za obdelavo bioloških odpadkov. Če pa bi ga obravnavali kot del tržne infrastrukture, bi komisija lahko trdila, da je šlo pri 78 milijonih za nedovoljeno državno pomoč. Odločitev države, da ravnanje z odpadki ostane v domeni javne službe, pa se ne zdi logična vsem. Gospodarska zbornica trdi, da gre za »ukinitev svobodne gospodarske pobude in tržne konkurence«, ki bo vplivala na zvišanje cen. Več

  • Urša Marn

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    Najdaljši most

    Neredki slovenski župani so nagnjeni k ekscesom. Zdi se jim, da je edini način za privabljanje trum turistov postavitev fantazijskega projekta, ki nima nič skupnega z regionalno identiteto. V času pred lokalnimi volitvami se ta nagnjenost županov še stopnjuje in doživljamo inflacijo megalomanskih zamisli. Več