Borut Mekina
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Politika
Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot, ki je v preteklosti sodeloval v komisijah, katerih naloga je bila rešiti vprašanje za Slovenijo najprimernejšega vojaškega letala, je za Mladino že lani poleti dejal, da je nakup vojaškega letala spartan nesmiseln. Po njegovem mnenju bi se naložba splačala le, če bi bilo letalo v zraku 18 ur na dan: »Slovenska vojska pa vse leto ne bo potrebovala več kot 500–1000 ur letenja s takšnim letalom. Za Slovenijo je najtežje vprašanje, kako kupiti letalo, katerega raba bo tudi gospodarna. V preteklosti smo ta paradoks poskušali rešiti z nakupom multimodalnega airbusa 318. Takšno letalo je z moduli mogoče spremeniti za prevoz vojakov, mogoče mu je dodati rezervoarje in povečati dolet, ima modul za prevoz vladne delegacije, v vmesnem času pa je mogoče letalo uporabljati za civilne namene …«
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Politika
Po ministrstvih, v vladnih službah in pri drugih proračunskih porabnikih vodilni te dni iščejo rezerve. Do konca meseca morajo vsi državni predlagatelji finančnih načrtov svojo porabo za prihodnji dve leti porezati za vsaj 4 odstotke, da bi, kot je zapovedala vlada, ostalo več denarja za rezerve. Odločitve niso povsod lahke. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se recimo bojijo, da jim bo zmanjkalo denarja za financiranje javnega potniškega prometa. Na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so zadolženi za najpomembnejši projekt Levice, rast gradnje neprofitnih stanovanj, so sicer za letos in še dve leti dobili po 25 milijonov evrov, a nič več kot to, zato iščejo dodatne vire. Za prihodnje leto so namreč načrtovali 50 milijonov evrov, nato pa 100 milijonov, namenjenih gradnji. Tudi na področju dolgotrajne oskrbe ustavljajo vse nove investicije; med njimi so domovi za ostarele.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Politika
Janezu Janši je vlado v tretje uspelo sestaviti spomladi 2020 predvsem zaradi stranke SMC, ki jo je tedaj vodil Zdravko Počivalšek. Ta je, namesto da bi podprl predčasne volitve, raje sklenil koalicijo s SDS. Ker so v časniku Delo prejšnji teden objavili, da naj bi se bil Počivalšek spet aktiviral – po novem naj bi se ukvarjal z uvozom indijskih in filipinskih delavcev –, smo bivšega gospodarskega ministra poklicali in preverili še, ali mu je zaradi odločitev v preteklosti danes kaj žal.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Politika
Zakaj nacionalizirati elektrodistribucijo?
»Je prav, da država nakaže 21 milijonov Igorju Lahu na Ciper? Če se bosta vlada in ministrstvo za finance odločila za poplačilo malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij, bosta s proračunskim denarjem napolnila žepe nekaterim zmagovalcem slovenske privatizacije,« smo lahko brali ta mesec. Ali pa: »Medtem ko v iskanju milijard za sanacijo po poplavah vlada že sprejema nove davke za državljane in podjetja, namerava še letos iz proračuna plačati do 185 milijonov evrov za konsolidacijo lastništva v petih elektrodistribucijskih podjetjih.«
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Politika
Kako do denarja iz podjetniških skladov?
Sklad za obnovo Slovenije ali SOS naj bi se imenovala institucija, prek katere bi se do prizadetih v poplavah stekala pomoč. V vsaj dveh državnih organih, to je v protikorupcijski komisiji (KPK) in v fiskalnem svetu, so pri tem zastrigli z ušesi. Predsednik KPK Robert Šumi je vlado že vnaprej pozval »k transparentnemu in odgovornemu ravnanju pri vseh postopkih sanacije s ciljem preprečevanja anomalij, ki smo jim bili priča ob epidemiji«. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa je zaradi načrtovanega sklada za obnovo napovedal revizijo poslovanja množice skladov, prek katerih je država doslej razdeljevala kredite, subvencije in evropska sredstva. Že pregovorno je namreč znano, da je razdeljevanje denarja prek skladov milo rečeno netransparentno. V nadaljevanju opisujemo izpoved enega od podjetnikov, ki je zaprosil za subvencije prek Spirita, in odgovor te agencije.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Neurje odkrilo streho litijske gimnazije, šola bo do nadaljnjega zaprta. Močan veter odkril streho osnovne šole. Neurje v Šmarju razkrilo osnovno šolo. Močan veter odnesel streho na šolah v Turnišču in Dobrovniku. Močan veter odkril streho novogoriške osnovne šole. Na OŠ Cankova je neurje uničilo skoraj celotno streho, poplavljene so učilnice, kabineti. Streha šole je letela po zraku kar 200 metrov. Ali pa: v Selnici ob Dravi veter odkril streho in jo vrgel čez cesto, zaradi tega je bila glavna cesta skozi kraj dalj časa zaprta. To je le nekaj medijskih poročil o nesrečah, ki so se v zadnjih nekaj mesecih zgodile po Sloveniji in v katerih je bila zaradi neurij, kot zakleto, uničena predvsem ali celo zgolj streha krajevne osnovne ali srednje šole.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Ekonomija
Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših izračunih pa kaže, da je zraslo zgolj za 2,5 odstotka. Spremenjeni izračun bo seveda vplival na izračun dolga, na izračun proračunskega primanjkljaja in – na finančnem ministrstvu upajo, da ne – na cene slovenskega zadolževanja.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika
So najpomembnejše zobne korenine?
Eden od napovedanih ukrepov ali usmeritev nove zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, kot piše v ta teden predstavljenem strateškem programu ministrstva za zdravje, je nova zobozdravstvena storitev. Gre za tako imenovano strojno širjenje zobnih korenin oziroma koreninskih kanalov.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Politika
Krize, ki jih bo očitno v prihodnosti še več, so najpogostejši razlog za izgubo zaupanja v institucije, za vzpon populizma, močnih voditeljev in slabih rešitev, razlaga politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede. »V krizah namreč ljudje izgubimo osnovni globlji občutek varnosti in stabilnosti ter damo prednost enostavnim ter na videz učinkovitim in kratkoročnim rešitvam. To pa je pogosto povezano z iskanjem močne figure rešitelja, koncentracijo in krepitvijo oblasti, ki vodi v slabitev institucij ravnotežij in zavor.« In ko se te rešitve izkažejo za slabe ali pristranske, je lahko že prepozno, saj so neodvisne institucije že podrejene oblasti in neodvisne presoje in korekcije ni več, opozarja. Tudi če oblast ukrepa učinkovito in smiselno, koncentracija na dolgi rok uničuje neodvisno presojo, kritiko, konkurenco in vodi v negativno selekcijo.
-
1. 9. 2023 | Mladina 35 | Politika
Zadnja med državami, ki so se v Evropi odločile za dodatno obdavčitev tako imenovanih presežnih dobičkov, je Italija. Čez slab mesec bo njen parlament sprejel poseben zakon, vlada ga je že potrdila, na podlagi katerega bodo morale banke državi že za letošnje leto plačati davek v višini enega odstotka svoje bilančne vsote. V povprečju to pomeni, da bo država bankam odvzela dodatnih 10 odstotkov dobičkov. S tem želi Italija zbrati okoli 2,5 milijarde evrov, s katerimi naj bi pomagala tistim občanom, ki jih je rast obrestnih mer na kredite najbolj prizadela. Podobne ukrepe so sprejele že številne druge države v EU.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Ne besnenje narave, ampak besnenje profitov
Mitja Zupan, gradbeni tehnik, zdaj sicer upokojenec, se je ob nedavnih poplavah spomnil dogodka iz svoje mladosti. Kot dijak srednje tehnične šole je okoli leta 1965 moral pripraviti seminarsko nalogo iz regulacije sotočja Savinje in Drete v Nazarjah. Ko je po arhivih iskal podatke za svojo nalogo, je presenetljivo odkril avstro-ogrsko karto iz leta 1902: »Stvar me je začela zanimati še bolj, ko sem ugotovil, da je karta del projekta, podobnega temu, kar se je pričakovalo od mene,« pravi. In nadaljuje: »Na kratko, tedanja avstro-ogrska stroka je že tedaj ugotovila, da je izliv Drete v Savinjo poplavno problematičen. Zato so našli tudi določene rešitve. In sicer zelo enostavne: naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili dve razlivni polji.«
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Je za rušilnost poplav kriv les?
Kdor je obiskal poplavna področja, ni mogel spregledati kupov lesa, hlodov in plavja ob strugah rek. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki si je ogledal stanje na terenu, pravi, da v svojih 60 letih ob poplavah toliko naplavin še ni videl. »Lesa je res neverjetno veliko. Oguljena drevesa, hlodi. Tudi sam se sprašujem, od kod je to prišlo. Je bil les skladiščen ob rekah?« Zelo verjetno bodo ugotovitve ob analizah letošnjih poplav podobne kot pri poplavah v Nemčiji leta 2021. In sicer da je k rušilni moči vodi odločilno prispevalo plavje, torej les in hlodovina, ki je pred mostovi zajezilo vodo, dokler ti niso popustili. Eden od bralcev nam je posredoval slike ogromnega kupa hlodovine v Nazarjah, ki naj bi jo podjetje Bio Masa in podjetje Krančič skladiščili tik ob Savinji, pred mostom. To hlodovino naj bi po pripovedovanju občanov nato reka zanesla pred most, kjer sta se zadelala dva od treh prekatov, zaradi česar se je voda pred mostom zajezila in dvignila.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Politika
Je vojska le našla svoj smisel?
Slovenski sistem nacionalne varnosti je drag, razdrobljen, nepovezan in okorel. Eden njegovih najglasnejših kritikov je Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Družba
Minuli ponedeljek, na dan solidarnosti, je po podatkih civilne zaščite pri odpravljanju posledic poplav pomagalo več kot 12 tisoč prostovoljcev. Njihovo število je v dnevih za tem začelo upadati in tudi iz civilne zaščite so sporočili, da je potreb po prostovoljcih vse manj. Najnujnejša sanacija, večinoma čiščenje naplavin in mulja, je končana, zdaj je vse več potreb po kvalificiranih strokovnjakih s posebnimi znanji. Za začetek bodo to uradne službe, ki morajo za prvo silo pokrpati javno infrastrukturo. Tem bodo sledili drugi poklici. Težave in dileme, ki bodo prišle za tem, bodo vse bolj zapletene. Potrebni bodo hidrologi, dobri gradbinci in statiki. Tudi vlada je ta teden sporočila, da v okviru interventne zakonodaje išče predloge, kako še pomagati prizadetim, ki naj bi jih bilo med 10 in 20 tisoč. V Komendi, kjer naj bi bilo prizadete 80 odstotkov občine, predlagajo gradnjo zadrževalnika vode, pa odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo ter moratorij na odplačevanje stanovanjskih posojil. Približno med tisoč in štiri tisoč gospodinjstvom, ki naj bi izgubila vse, trenutno z najnujnejšim pomagata predvsem Rdeči križ in Karitas.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Politika
Ni grozil, le mnenje je povedal
Janez Tomšič, nekoč podpredsednik SLS, je pod vlado Janeza Janše zasedel ugledne položaje v državnem gospodarstvu. Postal je član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), še vedno je predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe (KD) in predsednik nadzornega sveta SID banke. Tomšič, ki je na vse te položaje pod vlado Janeza Janše prišel na predlog NSi, je po zamenjavi oblasti funkcije obdržal. A Tomšiču je ves ta čas okoli vratu visel mlinski kamen, ki pa se ga je prejšnji teden, tudi z benevolentno pomočjo protikorupcijske komisije (KPK), rešil.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Zakaj se v Sloveniji več tisoč podjetnikov ukvarja z oddajanjem avtomobilov v najem, ko pa si želimo avtomobil izposoditi, prek spleta najdemo zgolj nekaj deset ponudnikov? Pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so za Mladino naredili analizo poslovnih subjektov, torej podjetij, ki imajo kot stransko dejavnost registrirano »dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup«. To so podjetja, ki se ne ukvarjajo s tako imenovanim rent-a-carom kot glavno dejavnostjo. Ugotovili so, da je takšnih podjetij več kot 7789, verjetno pa še več, saj lahko imajo podjetja stranske dejavnosti vpisane v aktu o ustanovitvi, ne da bi jih navajala v Poslovnem registru Slovenije. Poleg omenjenih ima kar 1756 podjetij kot glavno dejavnost registrirano obratovanje taksijev.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Politika
Se kupovanje orožja res lahko splača?
Obrambni minister Marjan Šarec se je ta teden po seji vlade pohvalil, da je državi privarčeval več sto milijonov evrov. Natančneje, 498 milijonov evrov. Glavni razlog za tako visok znesek privarčevanih sredstev naj bi bil dokončen odstop od nakupa osemkolesnikov tipa boxer, ki naj bi skupaj stali 695 milijonov evrov (z DDV). Bivši obrambni minister Matej Tonin je izsilil pogodbo o nakupu prve skupine 45 boxerjev po ceni 412 milijonov evrov, a da bi vojska – kot smo obljubili Natu – vzpostavila dva oklepna bataljona, bi jih prej ko slej morali še dokupiti, do končnega števila 136. Odstop od te pogodbe je državo stal, kot so sporočili z obrambnega ministrstva, 4,15 milijona evrov.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Politika
Vlada Roberta Goloba je politično in strokovno najmočnejša na področju energetike, kjer od koalicije pričakujemo največ. Glavni izvrševalec premierove vizije prihodnosti pa je Bojan Kumer, njegov bivši sodelavec, minister za okolje, podnebje in energijo. Bojan Kumer je elektrotehnik, svojo kariero je začel v Elektro Celje, nato pa v podjetju GEN-I. Dvakrat je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije; prvič v letih 2013 in 2014 v času vlade Alenke Bratušek, drugič pa med letoma 2018 in 2020 v času vlade Marjana Šarca. Tudi od njega je odvisno, kam se bo Slovenija usmerila. Bo Slovenija v prihodnosti, tako kot na primer Nemčija, krepila delež obnovljivih virov energije, bo torej gradila sončne in vetrne elektrarne? Ali bo ta proces zaustavil projekt nove nuklearke?
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Družba
Žiga Barbarič je mladi zdravnik, je, kot sam pravi, član Zdravniške zbornice Slovenije in ima status pripravnika. Do aprila pa je bil tudi član organizacije Mladi zdravniki Slovenije, a takrat naj bi ga bili iz nje izključili. To je objavil, zapisal je, da so ga iz združenja izključili 10. aprila zaradi »javne kritike nedostojne komunikacije«. V odzivu na njegovo objavo na Twitterju so Mladi zdravniki – presenetljivo – sporočili, da so ga izključili tudi iz političnih razlogov. »Tvoja pot je šla v politične vode (kandidat Svobode na nedavnih volitvah). Glede na vse našteto se nam ni zdelo, da si zaupanja vredna oseba, ki sodi na našo listo s 1800 člani.«
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Zavarovalnica Vzajemna je imela, sodeč po njenem zadnjem letnem poročilu, na začetku tega leta 836 tisoč članov, od tega jih je imelo 757 tisoč z njo sklenjeno pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Vsi ti so hkrati tudi lastniki premoženja, ki ga je skupaj okoli 200 milijonov evrov. Okoli 104 milijone evrov je kapitala, to so različne naložbe, poleg tega je Vzajemna v zadnjih letih postala tudi lastnica ali solastnica nekaterih zasebnih zdravstvenih zavodov, kot so Aristotel, Dentalni center Varuh zdravja, Barsos in Center celostne oskrbe. K temu pa je treba prišteti še 88 milijonov evrov zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora vsaka zavarovalnica oblikovati v skladu z zahtevami Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Nesolidarno financiranje zdravstva
S 1. januarjem prihodnje leto bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomeščeno z novim, obveznim zdravstvenim prispevkom. Ker pa bo ta prispevek zniževal dohodninsko osnovo, to pomeni, da bo ta ureditev ugodnejša za tiste, ki plačujejo več dohodnine. Davčni strokovnjaki so za N1 prejšnji teden izračunali, da bodo tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačali 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno. Še več, ker mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo, bodo ti dejansko plačevali celotnih 35 evrov.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
Beta zdravje, d. o. o. / Bo vse naše zdravstvene podatke upravljalo podjetje?
Računalničarjem, IT-strokovnjakom, navadno omogočimo popoln dostop do svojih računalnikov in naprav. Pogosto jim zaupamo tudi gesla, saj je to z vidika učinkovitosti njihovega dela nujno potrebno. Pojem, kot je sorazmernost posega v zasebnost, je nekaj, kar v tem svetu ne obstaja. Napredek na tem področju je zagotovljen s poskusi na slepo – nobeno od največjih računalniških podjetij sprva ni natančno vedelo, kaj je smisel obsežnega zbiranja najintimnejših podatkov uporabnikov in kako jih bo lahko v prihodnosti najbolje izkoristilo. A četudi je pri vsakodnevnih računalniških popravilih ter guglanju takšen Divji zahod »sprejemljiv«, se postavi vprašanje, ali lahko na podlagi istih načel tudi v državi združimo približno 80 zdravstvenih podatkovnih zbirk, skupaj z dodatki, kot so zakonski stan, nacionalna pripadnost ali migrantski status, pod streho sicer javnega podjetja DigiZdravje, d. o. o.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Politika
O pokojninskih reformah, ki si zaradi demografskih gibanj v Evropi in Sloveniji sledijo kot po tekočem traku, obstaja več šal. Ena od njih pravi, da je pokojninsko reformo mogoče izpeljati z zakonom o cestnoprometnih predpisih. In sicer tako, da bi bilo med 70. in 80. letom življenja prečkanje ceste pri rdeči luči pogojno dovoljeno, po 80. letu pa obvezno. Drugo, še bolj neslano šalo so si privoščili Mladi zdravniki z objavo na družabnih omrežjih. Zapisali so: »Delali bomo do 70. leta (pokojninska reforma), potem na evtanazijo (zdravstvena reforma) in imamo rešene vse težave.«
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
Nasvidenje, minister! / Je čas za razhod?
Ker so se že skorajda vsi zarotili proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu – od SDS, ki je proti njemu konec junija vložila interpelacijo, prek njegovega bivšega kolega Erika Breclja, ki Bešiču Loredanu s foteljske pozicije predsednika strateškega sveta za zdravstvo očita, da »ne naredi nič, laže in ne drži obljub«, pa do civilne iniciative Glas ljudstva, ki Loredanov odstop zahteva že mesece –, je za začetek sodbe o njegovem kratkem mandatu treba navesti nekatere olajševalne okoliščine, povezane z objektivnimi razmerami.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
Ekonomist Sašo Polanec, so sporočili iz protikorupcijske komisije (KPK), z njimi pa se je strinjalo tudi upravno sodišče, je leta 2021 kršil integriteto. Tedaj je bil član nadzornega sveta SID banke, znotraj katerega je bil pristojen za postopek izbire članov nove uprave. V SID banki so za postopek izbire najeli kadrovsko agencijo Amrop Adria in tej je Polanec – kot so ugotovili v KPK – »kljub ustnemu nasprotovanju uslužbenca SID banke in brez pridobljenega soglasja uprave s svojega elektronskega poštnega naslova posredoval strategijo razvoja SID banke 2021–2023«.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
V petek, 16. junija, je predsednik slovenske vlade Robert Golob na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem sporočil: vlada bo v enem mesecu, torej do 1. avgusta, sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta nove jedrske elektrarne. To bi lahko dobili najprej leta 2037, najkasneje pa leta 2047, je napovedal Golob. A veliko pomembneje je, kaj je na tem posvetu dejal predsednik uprave GEN energije Dejan Paravan: da so v družbi, kjer se s projektom druge nuklearke ukvarjajo že od leta 2005, zdaj spoznali, da osredotočenost le na en blok z močjo 1100 megavatov, kot je bilo načrtovano doslej, ni najboljša, saj so se »okoliščine v svetu spremenile«. Tako naj bi v podjetju postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov. Zdi se tehnična podrobnost, a gre za veliko več.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
Ta teden objavljeno poročilo varuha človekovih pravic za lansko leto ima 723 strani in navaja na desetine primerov kršitev človekovih pravic. Pri branju tako obsežnega dokumenta se človek hitro izgubi v podrobnostih. Centri za socialno delo pomagajo pri plačevanju najemnine socialno ogroženim – toda zakaj ne dodeljujejo subvencij mladim socialno ogroženim, ki želijo najeti le posteljo, ne pa stanovanja? Zakaj pazniki zapornike budijo že ob petih? Zakaj se občine in država že leta izgovarjajo druga na drugo zaradi neurejenih romskih naselij? Zakaj v državi praktično ni kliničnih psihologov ali pedopsihiatrov? Zakaj v šolah ni učnih gradiv za slepe in slabovidne?
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
Tanja Fajon / »Naš cilj ostaja pravičnejša obdavčitev premoženja«
Zunanja ministrica Tanja Fajon je imela v zadnjih nekaj mesecih sestanke s skupaj 150 ministri in drugimi predstavniki različnih držav. Nekateri od teh so trajali tudi po več ur. Še posebej intenzivno je bilo zadnjih nekaj tednov, ko je spala le v letalih, »zaradi česar smo tudi veliko privarčevali pri hotelskih stroških«, nam pove v šali na koncu pogovora. Velika zmaga Slovenije na glasovanju za nestalno članico varnostnega sveta v letih 2024 in 2025 ta mesec je bila za zunanjo ministrico Tanjo Fajon tudi velika osebna investicija. Potem ko se je vrnila iz New Yorka, kjer je glasovanje potekalo na sedežu Združenih narodov (OZN), je zaradi izčrpanosti, pomanjkanja spanja in stresa morala takoj v ljubljanski UKC. Sedaj okreva, in ker se počuti iz dneva v dan bolje, je tudi privolila v ta pogovor.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Družba
Tudi uradne institucije lahko trolajo
Izraz trolanje se je kot praksa razširil predvsem po družbenih omrežjih, predstavlja pa, kot lahko preberemo v slovarjih, »namerno povzročanje neugodja ali težav določenemu uporabniku, oziroma pomeni postavljanje vprašanj in pisanje sporočil z namenom doseči čustven odziv ali odvrnitev uporabnikov od osnovne teme pogovora«. In v množici internetnih praks, ki se s spleta selijo v realno življenje, najdemo tudi trolanje. V Sloveniji imamo zdaj celo primer, da trola kar uradna institucija. Natančneje RTV Slovenija.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
RTV / Reševanje javnega zaklada
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough v zadnjih mesecih mrzlično nabavlja umetniške slike, večinoma grafike. Ne kot zasebnik, to ni njegova osebna strast, kupuje jih namreč v imenu RTV Slovenija in z njenimi sredstvi. Ni mu mar, v kakšni tehniki ali velikosti so, kupuje jih v skladu s količinskimi kriteriji, po več deset hkrati in brez javnih razpisov. Hitreje, ko se približuje čas njegovega slovesa, več slik kupuje. Po pripovedovanju zaposlenih na RTV prihajajo slike v javni zavod, ki sicer posluje z izgubo, v enormnih količinah. Slike visijo po tajništvih in sejnih sobah, veliko jih je še v skladišču RTV, v kleti stavbe na Kolodvorski ulici v Ljubljani.
