MLADINA Trgovina

Borut Mekina

  • Borut Mekina

    6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Politika

    Prelomne volitve

    Čez štirinajst dni, 17. januarja, bodo zdravniki, člani zdravniške zbornice, volili novo vodstvo. V prvem krogu sta največ podpore dobila dva kandidata, dosedanji predsednik zbornice dr. Andrej Možina, ki je decembra dobil 29-odstotno podporo, in psihiatrinja ter nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, ki je v prvem krogu dobila 32-odstotno podporo. Tokratne volitve bodo za zdravnike ene od pomembnejših, skoraj vsi predsedniki, ki so zbornico vodili v zadnjem obdobju, so se namreč zavzemali predvsem za interese zasebnih zdravnikov. Več

  • Borut Mekina

    6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Politika

    Za krajši delovnik

    Na silvestrovo se je v švedskem mestu Göteborg končal 18-mesečni eksperiment. Vladajoči stranki v mestni koaliciji, Socialni demokrati in Leva stranka, sta želeli preveriti smiselnost krajšega, šesturnega delovnika na delovnih mestih, kjer je učinke težje meriti. Seveda zaposleni krajšanje delovnika sprejemajo z odprtimi rokami, ostaja pa neznanka, kako bi takšna reforma vplivala na delovanje neke ustanove ali uporabnike storitev. Zato so v mestu izbrali dva doma za ostarele. V domu za ostarele Svartedalen so 55 zaposlenim delovnik skrajšali z osem na šest ur, zaradi česar so morali zaposliti 14 novih delavcev. Nato pa so primerjali učinke tega ukrepa s skupino »normalno« zaposlenih v drugem domu za ostarele Solängen. Več

  • Borut Mekina

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Politika

    Dobrodošli v postfaktični dobi, kjer laž postaja hit

    Obskurne, manipulativne in načrtno lažnive novice so postale hit. Večji, kot smo kadarkoli pričakovali. Zadnji mesec, tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, so bile lažnive novice o tem, da je papež podprl Trumpa za predsednika ali da je Hillary Clinton prodajala orožje Islamski državi, za petino bolj všečkane, komentirane in brane kot resne zgodbe svetovnih medijskih velikanov, New York Timesa, Washington Posta ali NBC Newsa. Trump je nazadnje zmagal in za glavnega stratega v Beli hiši izbral Steva Bannona, ustanovitelja enega od teh, doslej obskurnih, skrajno desnih portalov Breitbart News. Ta je že napovedal, da bo »novice« takšnega tipa preselil v Evropo. Sprva tja, kjer bodo naslednje volitve, v Francijo, Nizozemsko ali Nemčijo. Tam ima skrajno desna skupina Alternativa za Nemčijo na spletu že nekajkrat več sledilcev, kot ima kanclerka Angela Merkel članov stranke. Zakaj laž postaja hit? Več

  • Borut Mekina

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Politika

    Kobilice odhajajo

    Kaj počno skladi špekulativnega kapitala? Skladi špekulativnega kapitala kot »roji kobilic planejo nad podjetja« in si »ne belijo glave z ljudmi, katerih delovna mesta uničujejo«, skladi špekulativnega kapitala ostajajo »anonimni, nimajo obraza«, in ko pokrajino opustošijo, gredo naprej, k naslednji žrtvi. To so več kot 16 let stare izjave iz Nemčije. Nemčijo, nemška podjetja od Siemensa naprej, so ob prelomu tisočletja »napadli« skladi kot BC Partners, Carlyle Group, Advent International, Permira, CVC Capital Partners, Saban Capital Group (SCG) ali Blackstone. Socialdemokrati, tedaj pod vodstvom Franza Münteferinga, so se želeli opustošenju upreti. Ponavljali so, da v Nemčiji takšnega »tržnega radikalizma« namesto socialnega tržnega gospodarstva ne bodo trpeli. Rezultat debate je bila posebna prevzemna zakonodaja, t. i. Risikobegrenzungsgesetz, ki jo je Nemčija sprejela leta 2008. Z njo so dodobra zajezili špekulativne nakupe, recimo tako, da so omejili preprodajo kreditov ali obremenitev prevzetih podjetij. Več

  • Borut Mekina

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Družba

    Maša za partizane

    Za kaj so umirali partizani med drugo svetovno vojno? Pater Bogdan Knavs pravi, da so umirali za ideal pravične družbe in za slovenski jezik. »Poleg ljubezni do slovenskega jezika in želje po pravičnejši družbi so naši padli nosili v sebi tudi ideal tovarištva in prijateljstva. Bili so sposobni tvegati življenje drug za drugega, in kot vemo, so ga mnogi tudi izgubili. Želeli so si, da bi njihovo srce bilo svobodno, da bi lahko ustvarili resnično prijateljstvo, družine in da bi se porajalo novo življenje,« je dejal med letošnjo mašo za partizane. Več

  • Borut Mekina

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Politika

    Ali naj jedo potico?

    Obrambno ministrstvo bo v naslednjih dveh letih kupilo 120 kosov domnevno nujno potrebnega ročnega protioklepnega orožja, »z učinkovitim dosegom do 1000 metrov«. To nas bo stalo 4,8 milijona evrov, kažejo proračunski dokumenti, o katerih pravkar razpravljajo poslanci. Kupili bodo tudi 88 vojaških terenskih vozil za 3,4 milijona evrov. Kupili bodo za 12 milijonov evrov »vojnih sredstev za izgradnjo bataljonskih skupin«. Kupili bodo novo, še večje brezpilotno letalo za 303 tisočake. V Natovo letališče Cerklje bodo vložili še dodatne tri milijone. In za naslednja tri leta poslali 45 vojakov v Litvo, na Natovo misijo zastraševanja Rusije, kar nas bo stalo 12 milijonov evrov. O teh 12 milijonih evrov ni nihče razpravljal v parlamentu. Pravzaprav je država o teh 12 milijonih evrov parlament obvestila šele po tem, ko je denar zavezništvu že obljubila. Več

  • Borut Mekina

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Politika

    Kdo je pokopal Slovenijo?

    Pred točno štirimi leti je bila Slovenija klinično mrtva. Vsaj tako je septembra 2012 razlagal Egon Zakrajšek, finančni analitik, ki so ga v tistem času na RTV Slovenija zelo radi vabili v studio in ga predstavljali kot uglednega člana vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve. Ko je pred štirimi leti v enem samem tednu trikrat nastopil na nacionalki, ga je za intervju prosila še avstrijska tiskovna agencija APA. Naslov novice, ki je nastala na podlagi pogovora z Egonom Zakrajškom in so jo potem povzemali in komentirali v Die Presse, Tagesblatt, Tiroler Tageszeitung, Rischio Calcolato, Der Oekonomiker in celo na nekem blogu v Indoneziji, je bil: Slovenija več ne zmore. Več

  • Borut Mekina

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Politika

    Ofenziva proti ministrici

    Milojka Kolar Celarc je med letoma 2011 in 2013, preden je postala ministrica, vodila zavarovalnico Vzajemna, ki jo želi zdaj praktično ukiniti. Bistveni element predloga zdravstvene reforme je namreč tudi opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo preoblikovanje v prispevek, ki bi ga glede na socialni položaj posameznika pobirala finančna uprava. V Vzajemni, kjer poskušajo ministričine načrte že od vsega začetka prekrižati, Kolarjevi očitajo dvoličnost in laži. Trdijo, da je Kolarjeva, ki je danes vneta nasprotnica dopolnilnega zavarovanja, tega nekoč podpirala. Ko je še vodila Vzajemno, je zavarovalne premije zvišala, nato pa jih ni hotela znižati, še celo po tem ne, ko so bili dobički Vzajemne že astronomski. To bi naj bil tudi razlog, da so Kolarjevo aprila leta 2013 razrešili z vrha zavarovalnice. Več

  • Borut Mekina

    9. 9. 2016  |  Mladina 36  |  Družba

    Zakaj SDS izgublja glasove?

    Ali je stranka SDS zaradi afere Patria utrpela finančno-materialno škodo? Absolutno. Na tem mestu se lahko z Janezom Janšo zgolj strinjamo. Še več, prepričani smo, da je škoda veliko večja. Če namreč do afere Patria ne bi prišlo, če torej pedantni bančni uslužbenec v avstrijski Lipnici neverjetno nerodnega Walterja Wolfa ne bi prijavil policiji zaradi suma pranja denarja, bi verjetno slovenski posredniki prejeli skupaj 3 milijone evrov provizije, ne pa zgolj ene tretjine tega zneska oziroma 900 tisoč evrov, ki jih je v prtljažniku svojega avtomobila, kot piše v pravnomočno zaključeni sodbi avstrijskega sodišča, v Slovenijo odpeljal avstrijski posrednik. Če bi torej posel tekel brez vmešavanja represivnih organov, bi moralo v Slovenijo steči še vsaj 2,1 milijona evrov; tako sklepamo na podlagi že znanih elektronskih in telefonskih sporočil ter ugotovitev preiskovalnih organov. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    9. 9. 2016  |  Mladina 36  |  Politika

    Andrej Možina

    Napetost pred poskusom prve sistemske reforme slovenskega zdravstvenega sistema po osamosvojitvi raste. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc za jesen napoveduje predstavitev vrste zakonov, s katerimi bi preuredili sistem financiranja in pravic v zdravstvu, napoveduje solidarnejši sistem, prvi med zdravniki, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, pa ji očita, da vzrokov za težave še vedno ne razume, in ji napoveduje neuspeh. A na drugi strani ima tudi sama zbornica težave. Zaradi premajhne udeležbe maja volitve novega predsednika zbornice niso uspele, na skupščini, ki bo čez nekaj tednov, bodo razpisali nove, ministrstvo pa napoveduje ukinitev obveznega članstva. Na kateri strani javno-zasebnega so torej zdravniki? In zakaj, zaradi svojih interesov ali skrbi za paciente? Več