MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Sluz

    Spoznanje o danes neobvladljivem Facebooku in drugih množičnih družabnih omrežjih prihaja kot groza tako za tiste, ki so ga uporabljali že doslej, kot tiste, ki so njegov obstoj doslej ignorirali – utemeljujoč, da ne želijo, da ta platforma vpliva na njihovo življenje. To je zelo legitimno stališče – ker Facebook lahko postane ena taka mala odvisnost. Je tudi privid, ne čisto napačen, niti ne pretežno slab, a vseeno privid nekega bivanja, ki ga dejansko ne živi povprečni uporabnik. No, Facebook je danes postal tako velik, da aktivno vpliva na življenje malodane vsakega Zemljana, tudi tistih, ki se z njim »zavestno ne pečajo«. Je morda Facebook tista umetna inteligenca, ki bo sama usmerjala svet – pri čemer smo jo desetletja čakali, pravo umetno inteligenco. Pričakovali smo, da bo to neka koristna nadmodrost, dobili pa smo eno butasto sluz, ki v veliki meri reproducira neumnost, sovraštvo, nevoščljivost in grdobijo, seveda tudi kakšno lepo misel, moder stavek ali dva in slike ljubkih mladih mačk. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Čez razredne meje

    Kdo je Donald Trump? Trump je predvsem na ameriški trg omejen gospodarstvenik. Biznismen, ki ga je globalizacija dejansko ujela nepripravljenega. Ko bi se moral pognati čez ameriške meje, se ni – in ko se je, se je opekel. Njegova narava mu tega ni omogočala. Trumpa je globalizacija prizadela, celo povozila. Ko so prišli tuji nepremičninski investitorji na ameriški trg, jim ni znal in zmogel parirati. Namesto da bi gradil na Kitajskem, je gledal, kako Kitajci gradijo na zemljiščih, na katerih bi v nespremenjenih okoliščinah gradil on. Šel se je igralništvo, tako kot so se ga šli Američani v osemdesetih – a kaj, ko so igralniški trg zasedli mednarodni in tehnološki igralci, ki jim ni bil kos. Sledili so stečaji njegovih podjetij in novi poskusi. Vedno znova se je opekel. Štiri velike stečaje, torej reformiranja svojega premoženja, je doživel. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Komu se smeji pod vlado SMC?

    Trdna odločenost vlade Mira Cerarja, da zniža obdavčitev najvišjih plač, sprosti cene pogonskih goriv, sprosti trg dimnikarskih in pogrebnih storitev in še bi lahko naštevali, izkazuje neko značilnost vladajoče stranke: da gre za stranko, katere vrh sestavljajo najprej podjetniki in predstavniki višjih dohodkovnih razredov, in da interesu prav te skupine ljudi vlada v svojih odločitvah tudi sledi. Vlada je pri tem prav neverjetno konsistentna. Od v uvodu naštetih odločitev namreč država ne bo imela nobene koristi, nasprotno, zaradi liberalizacije cen pogonskih goriv na avtocestah bo po vseh vladnih (!) analizah država pomembno izgubila pri trošarinah, korist bodo imeli le oba trgovca in pa nosilci franšiz. Prav tako država ne bo imela nobene koristi od znižanja obdavčitve najvišjih plač, korist gre neposredno spet prejemnikom teh plač in seveda podjetjem, ki bodo ob enakih stroških in nespremenjeni masi plač lahko zato dvignila plače najbolje plačanim. Kar v podjetniškem svetu pogosto pomeni, da si bodo dohodke bistveno povišali predvsem lastniki in direktorji v eni osebi. Ukrep, ki je bil namenjen v prvi vrsti tej kategoriji zaposlenih, bodo seveda občutili vsi prejemniki višjih plač. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Moč slabega spomina

    Evropska politika – tako na ravni unije kot držav – je bila šokirana, ko so 24. junija letos Britanci izglasovali odločitev, da zapustijo unijo. Sledili so intervjuji in analize vodilnih evropskih politikov, da je to sporočilo Britancev hkrati tudi opozorilo in obveza, da mora evropska politika bolj prisluhniti državljanom evropskih držav, da mora začeti slediti njihovim interesom, uvideti, da je to najprej unija, katere namen je blaginja državljanov, ki v njej živijo. Da, razumeli smo, ljudje imajo občutek, da evropska birokracija naprej sledi interesom same birokracije, potem mednarodnih korporacij, državljani evropskih držav pa pridejo šele na koncu. Kesanje na kesanje. Poklapani so hodili po Evropi vodilni evropski politiki, se posipali s pepelom, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz sta govorila o zgodovinski odgovornosti do državljanov Evrope, da jim povrnejo zaupanje v Evropo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    »Elita« vabi v novi lepi svet

    Pretekli teden, v 41. številki Mladine, smo objavili komentar pravnika Dina Bauka, ki je govoril o tem, kako je predsednik republike Borut Pahor na neprimeren način nagovoril slovenske vzgojitelje, učitelje, profesorje, univerzitetne profesorje ter znanstvenike na podelitvi državnih nagrad na področju šolstva. O samem nastopu je Bauk povedal vse: glavni vsebinski poudarek je bil »tipično starševski klic k uporabnosti znanja, ki naj prispeva predvsem k usposabljanju za nove poklice prihodnosti, ki v trenutku, ko se posameznik, ki jih bo nekoč opravljal, vpiše v osnovno šolo, sploh še ne obstajajo; kot da znanje samo na sebi ne bi imelo nikakršne vrednosti«. Bauk je to predsednikovo ravnanje komentiral z naslednjim stavkom: »Meni so se ob poslušanju govora pred očmi prikazovali uber frizerji, uber mesarji, uber odvetniki, uber kirurgi in uber piloti.« Dejansko gre za tako pomembno temo, da si zasluži nadaljnjo, dolgotrajno temeljito obravnavo. Pred nami se namreč odvija nova faza kapitalizma, njegova nova matrica. Gre za novo ideološko nadgradnjo, morda kar novo ideologijo, ki jo lahko povzamemo tudi z besedami ministra Borisa Koprivnikarja, da namreč prihaja čas, ko ne bo več delovnih mest, ampak zgolj delo, posameznik pa bo s svojim znanjem na trgu dela zanj konkuriral. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Suvereni premier?

    intervjuju, ki ga je v sredo objavil poslovni portal Bloomberg, je predsednik slovenske vlade Miro Cerar napovedal, da bo Slovenija »zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih verjetno preložila prodajo Nove Ljubljanske banke«. Iz te izjave še ni mogoče sklepati, da vlada res začenja bolj suvereno sprejemati odločitve, ki brez dvoma lahko vplivajo na dolgoročno moč te države, da je torej konec vnetega prikimavanja finančnim trgom, evropski komisiji in Evropski centralni banki. A ker so finančni špekulanti in nanje vezani posredniki, ki računajo na zaslužke tudi pri tej prodaji, že začeli rožljati zoper vlado – češ da bo Slovenija izpadla neresno in druge floskule –, velja Cerarjevo izjavo podpreti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    TV Slovenija v prostem padu

    Zakaj naj bi država vzdrževala javno televizijo? Kakšen je razlog, da je to mednarodni standard resnih civiliziranih in demokratičnih držav, zakaj je to pri ocenjevanju neke države tako relevantno? Razlog je en sam: namen javnega TV-servisa je, da vzdržuje prostor javne razprave. Vzdržuje njegovo raven. To je tisto, kar namreč financiramo državljani. Televizija kot taka je od svojih začetkov finančno predrag medij, da bi se, če deluje po tržnih merilih, lahko izognila komercialnemu, delno tudi plehkemu. Televizija kot medijsko podjetje na trgu mora zadovoljiti tako širok in povprečen okus, da si vzdrževanja visoke ravni javne razprave preprosto ne more privoščiti. In to je edini resni razlog, zaradi katerega danes države oziroma državljani financirajo javno televizijo. Nekaterih stvari na trgu preprosto ni mogoče zagotavljati. Javna televizija pa naj bi zato zagotavljala tisto več, naj bi bila prostor tehtnosti, tudi zahtevnosti, pa naj gre za družbo, kulturo, šport ali otroške oddaje. Zato ima zakonsko urejeno financiranje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž 

    30. 9. 2016  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Pozabljena ovadba

    Sredi decembra 2015 so kriminalisti na podlagi odredbe, ki jo je izdala preiskovalna sodnica Deša Cener, pregledali stanovanje in poslovne prostore Andreja Širclja, poslanca SDS, nekdanjega prvega moža slabe banke. Šircelj naj bi kot vodja slabe banke še z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skupaj 2,7 milijona evrov. Toliko so bile namreč vredne svetovalne pogodbe, ki jih je Šircelj pomagal skleniti s štirimi podjetji, pri čemer je največji delež, 2,1 milijona, šel podjetju Quartz+Co. Šircelj naj bi že ob sklepanju dogovorov vedel, da naročenih storitev ta svetovalna podjetja ne bodo opravila, da so torej pogodbe fiktivne. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Zdrava atmosfera

    Imenovanje nove ministrice za finance, dosedanje državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, je pospremilo bizarno razkritje časnika Finance: da je namreč Vraničar Ermanova aktivna članica nenavadnega društva Zdrava Atmosfera. Osnovna prepričanja društva sicer niso napačna: »V današnji družbi, ki je do te mere podlegla industriji in vladavini denarja, da človek izgublja svojo človečnost, je skrajni čas, da prebudimo vrednote, ki nam zagotavljajo človeka vredno življenje. Na svetu je vse več nasilja, vse manj je srečnih ljudi. Tehnološki napredek nam ne zagotavlja človeškega razvoja, celo več, vse bolj postajamo nečloveški, nesocialni in nesolidarni. Sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo ...« Malce dramatično, ampak drži. No, člani društva se srečujejo v kapelici pod frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu, pa v Slomškovi sobi celjske stolnice. Odnos z RKC je medsebojno toleranten. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Prtljaga iz preteklosti

    Pogled v 25-letno zgodovino odločitev slovenskih vlad nam razkriva nekaj ključnih napak, ki še danes ovirajo razvoj države. Vse so bile storjene iz ideoloških razlogov ali pa iz trme, zraven pa je bil nemalokrat tudi pohlep. Prva napaka je bila privatizacija družbenega premoženja. Ne sama privatizacija, temveč način delitve premoženja. Namesto da bi pomemben del premoženja dejansko prenesli v enega ali več varnih pokojninskih skladov in dolgoročno zagotovili stabilnost pokojninskega sistema – seveda bi skladi potem to premoženje lahko odprodajali oziroma spreminjali sestavo naložb –, je bil del razdeljen prebivalstvu in se pretežno prelil v tekočo potrošnjo, pomemben del pa je država prepustila pidovskim baronom, ki so iz tega oblikovali predvsem lastno premoženje. Le tisti del premoženja, ki so ga kupili oziroma pridobili delavci, je bil vsaj nekaj časa dolgoročno v funkciji razvoja podjetij. Pokojninski sistem smo morali zaradi pomanjkanja sredstev prvič reformirati devet let po osamosvojitvi in osem let po začetku prve faze privatizacije. Več