MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Človekove pravice na Kickstarterju

    Prepričljiva večina stvari, financiranih prek »crowdfundinga« oziroma množičnega financiranja, verjetno sodi med »inovacije«, ki vznikajo zgolj zato, ker je v razvitem svetu dovolj, celo preveč denarja. Zanje obstajajo potrošniki, tržišče ter potrošniška kultura, so pa brez vsakršne druge (uporabne) ali celo širše družbeno koristne vrednosti. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Begunci bežijo iz Slovenije

    Na prehodu v leto 2016 je Slovenijo po t. i. balkanski begunski poti prečkalo okoli pol milijona beguncev. Odtlej smo poslušali opozorila, da bo državo prej ali slej preplavilo več sto tisoč teh ljudi, spremenili so se številni zakoni, ki so aktualnim in bodočim prosilcem za azil vzeli številne pravice, da bi bila Slovenija ne le od znotraj, pač pa tudi od zunaj jasno videti kot do beguncev neprijazna država. Poslanci so sprejeli celo zakon, ki omogoča, da v primeru »neobvladljivega pripada beguncev«, Slovenija v celoti preneha spoštovati mednarodne konvencije o človekovih pravicah in preneha sprejemati prošnje za azil. O zakonu zdaj odloča ustavno sodišče. Kakšno pa je stanje na terenu? Koliko je beguncev, za katere država (neuspešno) išče namestitev zaradi odpora lokalnega prebivalstva? Več

  • Peter Petrovčič

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Racionalizacija in povečevanje učinkovitosti

    V torek je bila v državnem zboru javna predstavitev mnenj glede novele zakona o kazenskem postopku, ki jo je zahtevala SD. Novela prinaša prve velike, celo reformne spremembe kazenske zakonodaje v tem mandatu. Bistvena novost je, da po vzorih iz tujine ukinja sodno preiskavo – zaradi napačnih razlogov povečevanja učinkovitosti in racionalizacije v pravosodju in kljub predvidljivim negativnim posledicam, ki jih bo prinesla. Več

  • Obsodbe zaradi neaktivnosti ustavnega sodišča

    Ustavno sodišče že leta sprejema v obravnavo manj kot tri odstotke ustavnih pritožb obupanih državljanov, ki v rednih sodnih postopkih niso uspeli dokazati, da se jim godi krivica, povečini zaradi ukrepov državnih organov. Vse ostale zavrnejo, ne da bi zadeve vsebinsko obravnavali. Jasno je, da so vlagatelji ustavnih pritožb intimno vedno prepričani, da imajo prav in da se jim godi krivica. Jasno pa je tudi, da je med dobrimi 97 odstotki zavrnjenih zelo verjetno veliko takih, ki se jim objektivno godi krivica. To zdaj prek svojih sodb Sloveniji sporoča tudi evropsko sodišče za človekove pravice. Več

  • Festival migrantskega filma

    »S filmskimi zgodbami in prispevki gostov opozarjamo na problematičnost zidu birokracije, varnostnega diskurza, rasizma in ksenofobije, ki se krepijo in kažejo svojo podobo z žicami, rezili, zidovi, taborišči ter smrtonosnimi politikami,« pravijo organizatorji Festivala migrantskega filma, ki ga že osmo leto zapored pripravljajo pod okriljem Slovenske filantropije. Več

  • Kočevski procesi in Marko Šorli

    Prejšnji teden je vrhovno sodišče izdalo sodbo v t. i. Kočevskih procesih. Zahtevo svojcev enega izmed leta 1943 obsojenih in usmrčenih belogardistov za revizijo tega postopka so vrhovni sodniki zavrnili in sploh prvič v tovrstnih zahtevah priznali »legitimnost in zakonitost sodišča, ki je sodilo med drugo svetovno vojno«, kot je odločitev za časnik Dnevnik označil upokojeni profesor kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Ljubo Bavcon. Več

  • Motijo jih begunci, ljudje

    »Prerekanje z rasisti je, kot bi igral šah z golobom. Ni pomembno, kako dober si, ker bo golob prevrnil vse figure, se posral na šahovnico in potem paradiral okoli nje, kot da je zmagal,« je pred časom dejal nekdanji francoski nogometaš Eric Cantona. Več

  • Državljani proti Kemisu in državi

    Zaradi požara v vrhniškem podjetju za zbiranje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis je največjo in najdolgotrajnejšo škodo utrpelo okolje, posledično pa tudi ljudje v vplivnem območju onesnaženja. Najbližje živeči so poleg tega utrpeli tudi povsem realno, na prvi pogled vidno premoženjsko in nepremoženjsko škodo, saj so dolgoročno onesnaženi njihovi vrtovi ter bivališča, slednja so morali nekateri izmed njih celo zapustiti, saj so bili evakuirani. Kaj lahko storijo zdaj, kakšne so njihove pravne možnosti? Več

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Popoln sistem za obsodbo nedolžnih

    V ZDA je plea bargaining oziroma postopek pogajanj o priznanju krivde skorajda povsem izpodrinil pravo sojenje, saj se s pogajanji med tožilcem in obdolženčevim zagovornikom konča približno 95 odstotkov zadev. Pri tem se kažejo številne anomalije, ki so v ameriški teoriji zelo dobro raziskane. Najnevarnejša posledica teh postopkov je, da so lahko obsojeni tudi nedolžni ljudje. Profesor Albert W. Alschuler, med ameriškimi kolegi včasih šaljivo poimenovan kar Mr. Plea Bargaining, zaradi pomembnega raziskovalnega prispevka k razumevanju tega kazenskoprocesnega fenomena, je prav letos objavil svoj zadnji razmislek na to temo, ki ga je poimenoval kar A Nearly Perfect System for Convicting the Innocent (Skoraj popoln sistem za obsodbo nedolžnega). V njem opozarja na številne razloge, ki vplivajo, da se je ameriški sistem plea bargaining sprevrgel v skorajda natančno to: popoln sistem za obsodbo (tudi) nedolžnih. Nekaj, kar se v kazenskem pravu absolutno ne bi smelo dogajati. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Klasično sojenje hitro izginja

    Od uveljavitve hitrejših načinov zaključevanja kazenskih postopkov v Sloveniji mineva pet let. Strokovna javnost in tudi akterji kazenskega postopka so se ves ta čas izmikali odgovorom na pomisleke, da novosti (priznanje krivde, pogajanja in sporazumi s tožilstvom ter kaznovalni nalog) povečujejo krivičnost in neenakost v kazenskem postopku. Nekateri so to potihoma priznavali, javno pa tega niso želeli potrditi, češ da ni bilo opravljenih dovolj analiz in ni konkretnih podatkov. Vmes se je uporaba institutov hitrega sojenja izjemno naglo povečevala. V slovenskem kazenskem postopku, ki je donedavnega veljal za sistem z veliko varovalkami in so zato tožilci včasih Slovenijo posmehljivo imenovali »oaza človekovih pravic«, so danes na klasičnem sojenju, kjer lahko obtoženci pred sodnikom povedo kaj v svoj prid, obsojeni le še štirje od desetih obsojencev. Več