MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    9. 1. 2018  |  Družba

    Lažne novice, lažna prihodnost?

    S predstavitvijo prispevkov o lažnih novicah in drugih lažnih vsebinah želijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) mlade izobraziti o vseprisotni in premalo raziskani problematiki, jim predstaviti ključne dimenzije lažnih novic, predati smernice in znanje za prepoznavo lažnih vsebin, predvsem na spletu. Poleg tega pa jim v okviru dogodka, ki bo potekal 18. januarja, želijo tudi ponuditi rešitve (prepoznavanje lažnih novic, preverjanje verodostojnosti virov ipd.). Na FDV menijo, da je prihodnost mladih odvisna tudi od ozaveščenosti o lažnih vsebinah in prepoznave verodostojnosti (predvsem) digitalnih medijev, s katerimi odraščajo. Več

  • Damjana Kolar

    9. 1. 2018  |  Kultura

    Idilične podobe, preoblečene v distopične različice

    V Kinu Šiška je do 28. januarja na ogled razstava slikarja in glasbenika Uroša Weinbergerja z naslovom die Drohnen. Weinbergerjevo dolgoletno ustvarjanje temelji na podobah, ki na prvi pogled delujejo kot motivi zasebnih družinskih fotografij, preoblečenih v distopične različice, ki gledalca navdahnejo z vznemirjenostjo in zgroženostjo. Dela z družbenokritično tematiko se odpirajo vrsti različnih interpretacij, pri čemer je v ospredje postavljen gledalec, ki delo vsebinsko odpira in s svojim odzivom umetnini daje vrednost. Več

  • Staš Zgonik

    8. 1. 2018  |  Družba

    Ošpice na ljubljanski Pediatrični kliniki

    V četrtek prejšnji teden je oče pripeljal otroka na redni pregled na Pediatrično kliniko. Oče se je počutil slabo, imel je vročino. A nihče ni pomislil na ošpice. Sin je bil naročen na pregled in ni želel izpustiti predvidenega termina. Njegova obravnava je zahtevala obisk več oddelkov na kliniki. In oče ga je seveda povsod spremljal. Šele ko se je vrnil na domačo Primorsko in obiskal svojega zdravnika, je postalo jasno, da gre za ošpice. Po do zdaj znanih podatkih naj ne bi bil cepljen. Več

  • Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle

    Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle, zaradi katere naj bi se naroda ukvarjala z neobstoječimi nacionalnimi vprašanji, ne pa z žgočimi problemi gospodarske in socialne politike. Gre za zaliv, v katerem večina ljudi iz Slovenije in Hrvaške še nikoli ni bila in nikoli ne bo, še manj pa jih zanima kje meja pravzaprav poteka. Kje bo tekla meja v praksi nima posebnega pomena. Slovenske in hrvaške ladje so tudi doslej prosto plule, ribiči so prosto ribarili, obe državi pa sta tako ali tako članici EU. Vse napihnjene zgodbe o “nacionalnih interesih” so kup nesmislov, tako priročnih za politiko zamegljevanja. Več

  • Darja Kocbek

    8. 1. 2018  |  Svet

    Angela Merkel je še vedno kraljica Evrope

    Čeprav ji nekateri že pišejo politične nekrologe, je še prezgodaj, da bi nemško kanclerko Angelo Merkel, ki ima med evropskimi voditelji najdaljši staž, saj je na oblasti od leta 2005, odpisali. V letošnjem letu se bo po vsej verjetnosti vrnila z novo vlado, ki si bo prizadevala, da bi skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom nadaljevala evropsko integracijo. Objemanje karizmatičnega in mladostnega francoskega predsednika je najboljša strategija za preživetje nemške kanclerke, na spletni strani portala Politico piše Paul Taylor. Več

  • Damjana Kolar

    8. 1. 2018  |  Kultura

    Nenavadno življenje Mateja Rajka

    Od 11. januarja dalje bo v Kinodvoru na ogled dokumentarec Družina, v katerem je režiser Rok Biček deset let beležil življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. V filmu ga spremljamo od otroštva, preko najstniških let do rojstva hčerke Nie in nesoglasja za njeno skrbništvo. Film je prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in vesno za najboljši celovečerec v Portorožu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Pootročenje

    Ko poslušam, kaj govoriš, lahko izvem, kdo si. Ker je jezik med najpomembnejšimi značilnostmi družbe. Ker je iz načina, kako kdo govori, mogoče razbrati njegov družbeni izvor, stopnjo izobrazbe ter pripadnost političnemu in kulturnemu okolju. A to danes ni ne samoumevno niti ne drži, je na eni od predstavitev svoje zadnje knjige Govorica odraslih dejal avstrijski filozof Robert Pfaller. Več

  • Izak Košir

    5. 1. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Gregor Kocijančič o digitalni odvisnosti

    V Sloveniji se zaradi zasvojenosti z internetom in spletnimi igrami zdravi že več kot sto mladih. Pogovor je nastal na podlagi članka Digitalna odvisnost, ki si ga lahko preberete na tej povezavi >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/378623912&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Gregor Kocijančič

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Družba  Za naročnike

    Digitalna odvisnost

    Devetnajstletnega Petra so prijatelji včasih klicali Pero, zdaj pa ga poznajo pod imenom Worgen, ubijalec zmajev, sin Guthrandirja tretjega in prestolonaslednik vilinskega kraljestva Kalimdora. Njegovo človeško telo je zanj zgolj odvečno plovilo, ki v sebi nosi njegov novi jaz – nočnega vilinca iz Darnassusa, prestolnice Azerotha, fantazijskega sveta iz priljubljene računalniške igre World of Warcraft. Zanj je svet, v katerem je vrhovni svečenik nočnih vilincev, izurjeni bojevnik in postavno mitično bitje z nepredstavljivimi magičnimi močmi, pravzaprav resničnejši od tako imenovane realnosti sfaliranega dijaka in sramežljivega računalniškega geeka. Če bi bilo le mogoče, bi svoje telo kar izklopil in do konca svojih dni živel v spikslanem svetu, kjer bi do onemoglosti preganjal digitalne škrate, trole in zmaje. Vilinski avatar je povprečno šestnajst ur na dan: v Petra se prelevi le takrat, ko nadira svoje starše, ki mu občasno težijo s prijaznim povabilom na kosilo v spodnje nadstropje hiše, v kateri prebiva njegova zombificirana lupina. Več