Grega Repovž

12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Uvodnik

Uvodnik / Franci D. Zavrl

Franci Delić Zavrl je nekdanji urednik Mladine, nekdanji direktor marketinške skupine Pristop, danes pa solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu konglomerata Herman & partnerji, lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom, a na kratko bi ga opisali kot lobista in svetovalca za krizno komuniciranje. Zavrl je sicer nekako korekten človek, celo prijeten, starejši ga poznajo kot enega od četverice JBTZ. Njegovi lobistični pritiski na medije so sicer gentlemanski, a je zaradi moči, ki jo ima kot velik posrednik na medijskem trgu, tudi brutalen igralec, sploh za tiste, ki so mu kaj dolžni ali so šibki. Zavrl nima nobenih resnih zadržkov pri izbiri naročnikov, dela za leve in desne, enkrat lobira za lastnike nekdanje družbe Salonit Anhovo, drugič za Janšo ali pa daje delo njegovemu sinu, dela tudi za SD, čeprav tega ne prizna, dela za različne firme in posameznike, sploh tiste, ki imajo težave ali hodijo po robovih zakonodaj. Ni osamljen, ne nazadnje je na podoben način na medije pritiskala tudi danes predsednica, pred tem pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Zavrl sicer večino stvari dela pretežno transparentno. In tudi nima težav govoriti o njih.

Vroče poletje

Na jugu Slovenije, med Bloško planoto in Snežniškim pogorjem, tik ob meji s Hrvaško, je Loška dolina. Del nje je tudi naselje Babno Polje, ki leži v jugovzhodnem kotu istoimenskega kraškega polja. Od kod takšno ime, ostaja uganka. Ljudska pripoved razlaga ime kraja po ženski, »babi«, ki naj bi se bila ob turškem napadu zarila v gnoj in tako edina preživela. To je sicer bolj malo verjetno, saj se kraj tako imenuje že od leta 1402, ko Turkov še ni bilo v naše kraje. Naselje leži na osojni legi z izredno hladnim podnebjem, velja za najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, zaradi česar se ga je prijelo še neko drugo ime – slovenska Sibirija –, tanka peščena prst in slabe podnebne razmere pa so vzrok, zakaj tam večinoma uspevata le krompir in zelje.

Smo pripravljeni?

Prvi letošnji meteorološki podatki napovedujejo še eno poletje, v katerem bodo posledice globalnega segrevanja morda celo očitnejše kot lani. Izmerjene temperature so bile prejšnji teden, kot so sporočili iz agencije za okolje (Arso), rekordne na skorajda vseh merilnih mestih od Osilnice do Kredarice. Dosegli smo najzgodnejšo »tridesetico« v zgodovini merjenja, 7. aprila so v Osilnici že namerili 30 stopinj. Celo noči so bile tako tople, da so se ponekod že približale tropskim vrednostim – to je večerni temperaturi, višji od 20 stopinj. Že zgodaj spomladi tako doživljamo posledice podnebnih sprememb: »poletne« viharje aprila, vetrolom. Kako smo pripravljeni na novo vroče poletje?

»Kitajska s podporo litijionskih električnih baterij razvija drone, ki so že zmožni prepeljati enega ali dva potnika«

Iztok Seljak, letnik 1964, je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, že v nalogi MBA ter magistrski in nato doktorski nalogi na IEDC pa se je ukvarjal z brezogljično mobilnostjo prihodnosti in inovacijami poslovnih modelov.

Novi največji korupcijski škandal?

Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je skupaj s Premogovnikom Velenje iz leta v leto v večjih finančnih težavah. V prihodnjih desetih letih bosta pridelala vsaj milijardo evrov izgube, objektivno bi morala že ustaviti proizvodnjo, ugasniti kotle. Ohranitev pri življenju se zdi mogoča le še s prenosom teh dveh energetskih družb v lastništvo države, z ustanovitvijo nekakšne energetske slabe banke in s še dodatno milijardno davkoplačevalsko injekcijo. Vse to pa korenini v politični odločitvi za gradnjo dodatnega, šestega bloka TEŠ, katerega gradnja je stala 1,4 milijarde evrov in je bila največji korupcijski posel doslej. Zakaj je to po vseh teh letih še vedno ali celo vedno bolj pomembno? Ker tudi poldrugo desetletje kasneje ti korupcijski posli niso preiskani, vpletenih je bilo na desetine ljudi, država preganja le peščico, obsojen pa seveda ni bil še nihče. V takih razmerah se zdi neprimerna odločitev za ponovitev vsega tega pri gradnji novega bloka jedrske elektrarne, ki bo z vrednostjo gradnje, ocenjeno na 15 milijard evrov, pač le (vsaj) desetkrat večji korupcijski posel. Zavzetost celotne politike za ta novi »kolač za razdelitev« to zgolj potrjuje.

»Koga briga moja antifašistična pesem, ko pa delujem znotraj sistema, ki je sam po sebi fašističen?«

Nicolás Jaar, čilensko-ameriški virtuoz palestinskih korenin, je eden najpomembnejših glasbenikov našega časa. Na svetovni glasbeni zemljevid se je umestil že kmalu po tem, ko je dopolnil 20 let. Ob izidu dolgometražnega prvenca Space is Only Noise (2011), ki je krasil vrhove tako rekoč vseh pomembnih seznamov najboljših plošč leta, ga je mednarodna kritiška skupnost okronala za ultimativnega wunderkinda elektronske scene.

Bombardirali smo kot nori!

Zakaj so Izraelci v tej vojni pobili toliko Palestincev? Zakaj so pobili toliko palestinskih civilistov? Zakaj so pobili toliko palestinskih žensk in otrok? Kako to? In predvsem – zakaj so jih toliko pobili v prvih šestih tednih? Kako to, da so pri lovu na pripadnike Hamasa povzročili takšno »kolateralno škodo«? Kako to, da so tolikokrat zadeli civiliste? Kako to, da so tolikokrat zgrešili?

V Ljubljani vse manj otrok

Zadnja leta starši v Ljubljani opažajo, da je v vrtcih manj in manj otrok. Skupine so v posameznih enotah vse manjše, ponekod so kakšno celo ukinili, vsak mesec se kdo odseli, otrok pa zapusti ljubljanski vrtec. Vendar prebivalstvo hkrati ves čas narašča. Kje so torej otroci in zakaj jih je v glavnem mestu vse manj?

Trgovci z informacijami

Franci Delić Zavrl ni kdorkoli, ni navaden podjetnik, majhen lobist, ki skuša preživeti. Je človek z dolgo zgodovino, delal je na Radiu Študent, bil je urednik Mladine in eden izmed četverice, ki jo je preganjala Jugoslovanska ljudska armada. Bil je tudi soustanovitelj Slovenske tiskovne agencije in podjetja Pristop, zdaj je solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu komunikacijsko-strateškega konglomerata Herman & partnerji, d. o. o., in lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom. Gre za podjetja, ki imajo na leto po nekaj milijonov evrov prometa. Bil je tudi svetovalec predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina pa podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, sodeloval je z Mercatorjem in množico drugih podjetij. V dolgih desetletjih si je pridobil veliko izkušenj v odnosih z javnostmi, pri produkciji vsebin, digitalizaciji, lobiranju, s plasiranjem takšnih ali drugačnih zgodb v slovenski medijski prostor za točno določene naročnike.

Zakaj zaposleni ne morejo soupravljati bank?

Slovenske vlade so v zadnjem desetletju dokončno prodale večino poslovnih bank. Njihovi večinski lastniki so zdaj tuje banke in tuji skladi. V nobeni izmed bank se lastniki niso odločili, da bi zvišali raven soupravljanja zaposlenih, a tudi zaposleni v bankah – vseh je skoraj 8000 – ne izkoriščajo pomembnega vzvoda soupravljanja družb, v katerih delajo. V tako rekoč nobeni od slovenskih bank se zaposleni niso organizirali v svete delavcev in prek njih imenovali svojih predstavnikov v nadzorne svete in s tem tudi sami – tako kot v starejših kapitalističnih državah – začeli dejavneje sodelovati v skrbi »za dolgoročno stabilnost in razvoj« kot protiutež lastnikom bank, ki jih zanimajo predvsem donosi in dividende. Po dostopnih podatkih imata svet delavcev za zdaj le dve banki, NLB in Unicredit, zaposleni pa imajo svoji predstavnici le v nadzornem svetu NLB. Nasprotno je brez predstavnikov v nadzornem svetu približno 2300 zaposlenih druge največje banke, ki pravkar nastaja z združitvijo SKB in NKBM in je v lasti madžarske banke OTP. Zakaj so zaposleni v bankah tako nedejavni in kaj bo, če ustavno sodišče odloči, da imajo delavci bank pravico tudi do delavskih direktorjev, torej do predstavnikov v upravi?

Simbol

Ljubljanski Trg republike je simbol. Že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil po načrtih Edvarda Ravnikarja zasnovan kot simbol nove, napredne države. Kljub spremembam, ki so se dogajale med dvajsetletno gradnjo, je ohranil pomen novega središča mesta Ljubljana, ki združuje vse državotvorne funkcije. Stolpnici, prvotno namenjeni državni upravi, sta bili zaradi težav s financiranjem dograjeni s pomočjo državne banke (Ljubljanska banka) in državnega visoko tehnološkega podjetja (Iskra). Tako so bili na enem mestu združeni politika, gospodarstvo in kultura.

TV komentar / Nenavadna soočenja

V slovenskem političnem prostoru se redko zgodi, da imamo na volitvah vodstva neke stranke tri čisto resne konkurenčne kandidate za predsednike. V vseh strankah se lahko na to funkcijo vsi prijavijo. A ker so stranke tudi zelo premišljene tvorbe, dejansko že pred volitvami novega vodstva opravijo večino razmislekov.

Vlado Miheljak

12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / SD in njeni (ne)volivci

Pred dnevi je češka vlada uvedla sankcije proti portalu Voice of Europe s sedežem v Pragi. Portal naj bi bil nič manj kot instrument ruske strategije vplivanja, ki naj bi ogrožal ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine … Tako nekako. No, tisto, kar pa je zanimivo za nas, je dejstvo, da sta iz Slovenije portalu dala intervju Janez Janša in Milan Zver. Proukrajinski Janša v službi proruskega portala? Na videz nelogično. A paradoks razumemo, če vpeljemo standarden stalinovski diskurz. Torej: »na besedi« je proukrajinski, a »objektivno« je v službi Putina. Najprej je treba upoštevati dejstvo, da je Janša zvest prijatelj Viktorja Orbána, Viktor Orbán pa zvest prijatelj Vladimirja Putina. Je torej lahko prijatelj njegovega prijatelja njegov sovražnik? Če upoštevamo, da praktično vsa evropska politična formacija, ki je desno od EPP in s katero vse bolj odkrito flirta Janša, kaže – milo rečeno – veliko razumevanje za Putina in Rusijo, je to komaj verjetno. A kakorkoli. Formula učinkovanja je preprosta: Janša izraža simpatijo do Ukrajine, tričetrt državljanov in državljank Slovenije izraža averzijo do Janše in zato posledično vsaj do neke mere omehča svoj odnos do Rusije ... Torej?

Norčevanje / Nekdanji Janšev šef RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough zmaguje na sodišču 

Delovno in socialno sodišče je odločilo, da je bil nekdanji v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough s položaja razrešen nezakonito. Sodba sicer še ni pravnomočna in tudi ne dokončna, ker sodišče odloča še o zahtevkih Graha Whatmougha iz tega naslova. A odločitev, ne glede na to, da je morda formalnopravno pravilna, se zdi krivična. Nekako skorajda v posmeh pravni državi.

Tehnična in strateška napaka

Ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča je v zadnjih dveh tednih (znova) moralo razlagati, da v osnutku dokumenta, ki so ga pripravili, ne beremo tistega, kar v njem piše. Pripravili so osnutek prenovljene strategije upravljanja državnih naložb (zdajšnja je iz leta 2015) in v njem Pošto Slovenije in Zavarovalnico Triglav iz skupine strateških naložb prenesli v skupino pomembnih naložb.

Spomeniki naši ljubi

Mineva skoraj leto, odkar je Milan Kučan navrgel idejo, da bi bilo prav, da država začne premislek o tem, ali bi postavila kip osamosvojitvi. Spomenik, ki bi bil »spomenik osamosvojitvene enotnosti, z njim bi se lahko poistovetil vsak od tistih, ki smo aktivno delovali za samostojno Slovenijo. Povedal bi, da se je osamosvojil slovenski narod in da to ni dejanje posameznih politikov,« je povedal kasneje v intervjuju za Mladino.

Svetlana Makarovič je Palestincem poklonila pesem in sporočila, naj glavo držijo pokonci 

Na vseslovenskem shodu za svobodno Palestino, ki ga je Gibanje za pravice Palestincev v Ljubljani pripravilo prejšnjo nedeljo, ko je minilo natanko pol leta, odkar je izraelska oblast do skrajnosti zaostrila genocid nad Palestinci, so podporo palestinskemu ljudstvu izrazili številni umetniki, nekateri zgolj s prisotnostjo, drugi tudi z besedo. Glasbenica mlajše generacije Kiki je večstoglavo množico denimo presunila z odpeto pesmijo. Prav tako presunljivo, skrbno izbrano pesem pa je protestnikom povedala ena najpomembnejših slovenskih umetnic Svetlana Makarovič, ki pri 85 letih vztrajno dokazuje, da je vedno na strani zatiranih, pa naj gre za ljudi, živali ali državo, ki jo je ugrabila avtoritarna oblast.

Prelomni prenos

V sredo ob šestih zjutraj se je tik pred sončnim vzhodom v Sloveniji zgodilo nekaj, kar se še ni nikoli. Osrednji medij, javna televizija RTV Slovenija, je neposredno prenašal molitev ob ramazanskem bajramu, prenašal je torej verski obred islamske skupnosti.

Orbán proti Orbánu

Odkar je leta 2010 Viktor Orbán prevzel oblast na Madžarskem, je dodobra počistil z opozicijo v vseh njenih oblikah. Ne le, da na Madžarskem primanjkuje neodvisnih medijev ali nevladnih organizacij, tudi omembe vredne leve, socialdemokratske ali liberalne alternative ni. V zadnjih desetih letih so številne skupine poskušale zamenjati oblast na Madžarskem. Proti Orbánu so se borile opozicijske stranke posamezno, nato v združeni obliki – vse neuspešno. Ker je uspelo Orbánu madžarsko družbo potisniti na desno, se je leva opozicija na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 v že skoraj obupnem poskusu združila s skrajno desnico, to je s stranko Jobbik, pri podpori samooklicanemu konservativnemu kandidatu Petru Marki-Zayu, prav tako neuspešno.

Slovenija bo subvencionirala nakup električnih koles 

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so predstavili 12 različnih subvencij za fizične osebe, s katerimi naj bi spodbujali rabo obnovljivih virov energije in trajnostno mobilnost, ena izmed njih bo subvencija za nakup električnega kolesa.

dr. Bogomir Kovač

12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Tajno poročilo

Mednarodni denarni sklad (MDS) je januarja 2024 opravil v Sloveniji oceno upravljanja javnih naložb (PIMA) in zgodba o tem je poučna. PIMA je del presoj oddelka za fiskalne zadeve (FAD) in zanjo običajno zaprosi država. Postopek in pristop strokovnjakov MDS temeljita na izhodiščni samooceni domače administracije in dodatni presoji MDS. Kritična presoja prednosti in slabosti učinkovitega upravljanja in vodenja javnih investicij je namenjena izboljšanju obstoječih praks. In tu se je zapletlo. Upravljanje javnih investicij je že desetletja Ahilova peta slovenske države. Tudi Golobova vlada ima težave z operativnim projektnim menedžmentom. PIMA lahko vodi do učinkovitejšega upravljanja in vodenja javnih naložb, prispeva k racionalnejši fiskalni porabi in večji gospodarski rasti. Zato mora PIMA postati javni dokument kot del fiskalne in razvojne politike države. Toda poročilo je ostalo zaprto za vrati MF, šlo je mimo fiskalnega sveta, računskega sodišča in kritične strokovne javnosti. Kot nov dokaz naših izgubljenih priložnosti.

Ogledalo družbe

Če se radi pritožujete nad kakovostjo sodobne popularne glasbe in če ste nagnjeni k temu, da od časa do časa pomislite, da »glasba ni več, kar je bila«, morda ne gre le za to, da se starate: empirični podatki kažejo, da so vaši pomisleki upravičeni. Moštvo sedmih evropskih raziskovalcev, ki je analiziralo besedila skladb, izdanih med letoma 1980 in 2020, je ugotovilo, da besedila v popularni glasbi zadnjih 40 let postajajo vse preprostejša in vse bolj ponavljajoča se.

Janko Lorenci

12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Kupite, splača se

NLB se menda seli in prodaja svojo stavbo na Trgu republike. Oblast pravi, da nima denarja za nakup, čeprav bi se bilo pametno odločiti zanj, saj bi lahko tam naselila svoje raztresene dele, ki drago plačujejo najem v zasebnih stavbah. Tako bi se v državno last vrnila vsaj lupina nekdaj naše največje banke, prodane s kombinacijo pritiskov iz EU in kolaboracije takratnega šefa centralne banke Boštjana Jazbeca. Prodana je bila v imenu svete privatizacije – najbolj škodljivega posamičnega procesa v zgodovini samostojne Slovenije. Njen sestavni del je tudi razprodaja državnega premoženja tujim lastnikom.

V samem vrhu

Ko je bila majhna, je precej časa vztrajno ponavljala, da bo ilustratorka. Že zgodaj se je namreč izkazala za pravega knjižnega molja, v osnovni šoli je večino prostega časa preživela v zavetju preobloženih polic šolske knjižnice, doma se je izgubljala v pravljičnih svetovih knjig in slikanic, s katerimi jo je izdatno zalagal dedek. Še posebej religiozno je prebirala otroško in mladinsko leposlovje Svetlane Makarovič, ki pa je ni pritegnilo le zaradi bogastva literarnega izraza, pač pa tudi zaradi izjemnih ilustracij, ki so spremljale besedilo in krasile platnice. Čeprav se ji pri rosnih petih ali šestih letih ni sanjalo, kdo je Gorazd Vahen, je vedela, da je to človek, ki je z izjemnim občutkom in bogastvom likovnega izraza oživil sovico Oko, peka Mišmaša in mlinarico Jedrt, pa Sapramiško, kosovirje in Smetiščnega muca. Bil je njen vzor, eden najpomembnejših likov v njenem malem pravljičnem svetu.