MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Suvereni premier?

    intervjuju, ki ga je v sredo objavil poslovni portal Bloomberg, je predsednik slovenske vlade Miro Cerar napovedal, da bo Slovenija »zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih verjetno preložila prodajo Nove Ljubljanske banke«. Iz te izjave še ni mogoče sklepati, da vlada res začenja bolj suvereno sprejemati odločitve, ki brez dvoma lahko vplivajo na dolgoročno moč te države, da je torej konec vnetega prikimavanja finančnim trgom, evropski komisiji in Evropski centralni banki. A ker so finančni špekulanti in nanje vezani posredniki, ki računajo na zaslužke tudi pri tej prodaji, že začeli rožljati zoper vlado – češ da bo Slovenija izpadla neresno in druge floskule –, velja Cerarjevo izjavo podpreti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    TV Slovenija v prostem padu

    Zakaj naj bi država vzdrževala javno televizijo? Kakšen je razlog, da je to mednarodni standard resnih civiliziranih in demokratičnih držav, zakaj je to pri ocenjevanju neke države tako relevantno? Razlog je en sam: namen javnega TV-servisa je, da vzdržuje prostor javne razprave. Vzdržuje njegovo raven. To je tisto, kar namreč financiramo državljani. Televizija kot taka je od svojih začetkov finančno predrag medij, da bi se, če deluje po tržnih merilih, lahko izognila komercialnemu, delno tudi plehkemu. Televizija kot medijsko podjetje na trgu mora zadovoljiti tako širok in povprečen okus, da si vzdrževanja visoke ravni javne razprave preprosto ne more privoščiti. In to je edini resni razlog, zaradi katerega danes države oziroma državljani financirajo javno televizijo. Nekaterih stvari na trgu preprosto ni mogoče zagotavljati. Javna televizija pa naj bi zato zagotavljala tisto več, naj bi bila prostor tehtnosti, tudi zahtevnosti, pa naj gre za družbo, kulturo, šport ali otroške oddaje. Zato ima zakonsko urejeno financiranje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž 

    30. 9. 2016  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Pozabljena ovadba

    Sredi decembra 2015 so kriminalisti na podlagi odredbe, ki jo je izdala preiskovalna sodnica Deša Cener, pregledali stanovanje in poslovne prostore Andreja Širclja, poslanca SDS, nekdanjega prvega moža slabe banke. Šircelj naj bi kot vodja slabe banke še z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skupaj 2,7 milijona evrov. Toliko so bile namreč vredne svetovalne pogodbe, ki jih je Šircelj pomagal skleniti s štirimi podjetji, pri čemer je največji delež, 2,1 milijona, šel podjetju Quartz+Co. Šircelj naj bi že ob sklepanju dogovorov vedel, da naročenih storitev ta svetovalna podjetja ne bodo opravila, da so torej pogodbe fiktivne. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Zdrava atmosfera

    Imenovanje nove ministrice za finance, dosedanje državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, je pospremilo bizarno razkritje časnika Finance: da je namreč Vraničar Ermanova aktivna članica nenavadnega društva Zdrava Atmosfera. Osnovna prepričanja društva sicer niso napačna: »V današnji družbi, ki je do te mere podlegla industriji in vladavini denarja, da človek izgublja svojo človečnost, je skrajni čas, da prebudimo vrednote, ki nam zagotavljajo človeka vredno življenje. Na svetu je vse več nasilja, vse manj je srečnih ljudi. Tehnološki napredek nam ne zagotavlja človeškega razvoja, celo več, vse bolj postajamo nečloveški, nesocialni in nesolidarni. Sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo ...« Malce dramatično, ampak drži. No, člani društva se srečujejo v kapelici pod frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu, pa v Slomškovi sobi celjske stolnice. Odnos z RKC je medsebojno toleranten. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Prtljaga iz preteklosti

    Pogled v 25-letno zgodovino odločitev slovenskih vlad nam razkriva nekaj ključnih napak, ki še danes ovirajo razvoj države. Vse so bile storjene iz ideoloških razlogov ali pa iz trme, zraven pa je bil nemalokrat tudi pohlep. Prva napaka je bila privatizacija družbenega premoženja. Ne sama privatizacija, temveč način delitve premoženja. Namesto da bi pomemben del premoženja dejansko prenesli v enega ali več varnih pokojninskih skladov in dolgoročno zagotovili stabilnost pokojninskega sistema – seveda bi skladi potem to premoženje lahko odprodajali oziroma spreminjali sestavo naložb –, je bil del razdeljen prebivalstvu in se pretežno prelil v tekočo potrošnjo, pomemben del pa je država prepustila pidovskim baronom, ki so iz tega oblikovali predvsem lastno premoženje. Le tisti del premoženja, ki so ga kupili oziroma pridobili delavci, je bil vsaj nekaj časa dolgoročno v funkciji razvoja podjetij. Pokojninski sistem smo morali zaradi pomanjkanja sredstev prvič reformirati devet let po osamosvojitvi in osem let po začetku prve faze privatizacije. Več

  • Grega Repovž  |  foto: Uroš Abram

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Družba

    Prste stran

    Med neizmernimi količinami dokumentov, resolucij, direktiv, ki jih je obravnaval evropski parlament v svoji novejši zgodovini, je mogoče najti tudi kakšno nebirokratsko in izjemno besedilo. Besedilo, ki bi lahko izšlo kot knjiga, kot manifest, besedilo, izjemno po slogu in vsebini. Eno takšnih besedil je poročilo Estrela, to je njegovo neuradno ime, izhaja pa iz avtoričinega priimka, pripravo je namreč vodila portugalska poslanka Edite Estrela, po politični pripadnosti socialistka. V novejši evropski zgodovini bi težko našli bolj sodoben dokument o ženskah oziroma dokument, ki bi ženske obravnaval bolj realistično, spoštljivo in skrbno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 9. 2016  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Brez mandata za strah

    Po poročanju nevladnih organizacij se na tako imenovani balkanski begunski poti ne dogaja nič dramatičnega, neprepustnost meja ni nič manjša, delež beguncev, ki želijo prestopiti meje, ni večji. A ne glede na to so začeli slovenski vladni politiki v zadnjih tednih ustvarjati ozračje, da prihaja nov begunski val. Od kod potreba ustvarjati vzdušje pričakovanja novega vala, s tem pa – glede na retoriko – vzdušje strahu in seveda nestrpnosti? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Kdo je tukaj nor?

    Najbolje je začeti s preprostim primerom. Z nepomembnim prometnim zamaškom, sicer eni izmed najpomembnejših tem v teh državi. Torej: ceste popravljajo po vsem svetu. In, še več, vsi jih popravljajo, ko je vreme lepše. Po navadi poleti. Enkrat tu, enkrat tam. Presenečenje: to ni slovenska posebnost, še več, ni dokaz korumpirane družbe. In ne gre za ostanke komunistične preteklosti ter balkanske nesposobnosti niti sodobnega kapitalizma. Nič od tega. Prometni zamašek je najbolj normalna zadeva na svetu. Nenormalno je le to, da je prometni zamašek v središču prestolnice tema osrednjih poročil in naslovnic časopisov. Če hočeš narediti nov odcep, moraš cesto zapreti. Ni znanost, je pa očitno v Sloveniji o tem malo znanega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Trpljenje gospodarstva

    Dve neumnosti se že leta ponavljata v Sloveniji. Izrekajo ju vsi po vrsti, z gotovostjo očividca prometne nesreče, ki se vedno znajde na prizorišču, izpraša vse, zvečer, ko zgodbo kot domnevni pričevalec že tridesetič ponovi, pa tudi sam več ne dvomi, da je bil zraven, ko je počilo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Izgubljena ideja

    Dve državi, vsaka na svojem robu Evropske unije, danes določata evropsko prihodnost. Na eni strani Velika Britanija z nenavadno odločitvijo za izstop, na drugi strani Turčija z dokončno uvedbo trde, z vero podložene diktature predsednika Erdogana. Obe državi v svojih notranjih procesih Evropa ignorira, kot dolgotrajno bolečino, ki se je telo pač navadi, jo vzame za svojo. Na deklarativni ravni se tako državniki kot predstavniki unije odzivajo z jasnimi izjavami, a dejanj za njimi ni. Več