MLADINA Trgovina
Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Doba curljanja

    Roberta McNamaro so imeli za genija. Najprej je bil direktor Forda, leta 1961 pa je postal ameriški obrambni minister in to potem ostal vse tja do leta 1968. »Med menedžiranjem obrambnega ministrstva in menedžiranjem Forda ali katoliške cerkve ni nobene razlike,« je rekel, zato je vojsko menedžiral kot korporacijo. Mahal je z grafi, statistikami in preglednicami. Ker se je imel za utelešenje ameriške racionalnosti in učinkovitosti, je izračunal, kaj morajo početi, da bo v Vietnamu na enega padlega Američana prišlo čim več padlih Vietnamcev. Prepričan je bil, da je mogoče vojno menedžirati z dobičkom. Tudi rasistično vojno. Vietnamska vojna je bila rasistična. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Obupana

    Nemški neonacisti so leta 1992 v Möllnu (pri Hamburgu) z zažigalnimi bombami ubili tri turške priseljenke, leto kasneje pa so v Solingenu (pri Düsseldorfu) zažgali še pet turških priseljenk. Sledili so burni protesti ter pozivi k obračunu z neonacizmom, ksenofobijo in institucionalnim rasizmom, toda na začetku novega stoletja, med letoma 2000 in 2006, so nemški neonacisti – člani organizacije Nacionalsocialistično podzemlje (NSU) – hladnokrvno, v slogu eksekutorjev ubili še osem turških priseljencev (in enega grškega), malih, a dobro integriranih kšeftarjev (prodajalci kebaba, cvetličarji, krojači ipd.). Dva izmed neonacistov sta se kasneje samomorilsko pobila v avtodomu (pri Eisenachu), njuna konkubina, ki je razstrelila hišo, v kateri so prej živeli, pa se je predala policiji. Vse to je kakopak klicalo film – in Obupana je videti kot precej selektivna in svobodna reimaginacija teh resničnih dogodkov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Potnik

    Ko je vreme slabo in sivo, ko zunaj rahlo sneži in zmrzuje, bi moral biti Liam Neeson previdnejši – gotovo se mu bo zgodilo kaj hudega. V Collet-Serrajevem Neznancu ga žena v tako slabem vremenu po vrnitvi v berlinski hotel ni več prepoznala, zdaj, v Collet-Serrajevem Potniku, v katerem ne igra profesorja, temveč zadolženega zavarovalniškega agenta (nekdanjega policaja), Michaela McCauleyja, ameriškega Irca ( ja, kot Collet-Serrajevem Nočnem lovu), ki se vsak dan z vlakom vozi v New York (kar dolga fura, je treba reči), pa ga za začetek odpustijo. Razlog več, da je videti le še kot panični, tesnobni, nemočni, ponižani moški, ki so mu najprej vzeli pištolo (moč) in potem še denar (samozavest, ponos ipd.) in ki potrebuje »superjunaško« dejanje, da bi se lahko domov, kot bi rekel Sam Peckinpah, vrnil justified, okej, »odrešen«. In res, ko se z vlakom vrača domov v Tarrytown, prisede skrivnostna ženska (Vera Farmiga), chic »psihologinja«, ki mu zastavi »hipotetično vprašanje«: ali bi za lepo nagrado naredil nekaj, kar njemu samemu ne bi nič pomenilo, nekomu drugemu pa ogromno? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Projekt Florida

    Projekt Florida, ki ga je posnel Sean Baker, avtor iPhonskega hita Tangerine, se dogaja v Magic Castlu, cenenem, sveže prepleskanem, a že precej načetem motelu (na robu floridskega Orlanda), v katerem se revščina prelevi v tak rollercoaster, da bi jo v sosednjem Disney Worldu prodajali kot »tematsko« atrakcijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zamolčani dokumenti

    Ben Bagdikian (Bob Odenkirk), izvršni urednik Washington Posta, ki je leta 1971 tik pred tem, da začne objavljati Pentagonske dokumente, tajni, kontroverzni, senzacionalni dosje o vietnamski vojni (ameriške vlade, od Johnsonove do Nixonove, so skrivale, da jo izgubljajo in da je ne morejo dobiti, nadaljevale pa so jo le zato, ker si niso mogle privoščiti sramote poraza), dahne: »Vedno sem hotel biti del malega upora.« Bagdikian, ki kseroksirane Pentagonske dokumente v dveh velikih škatlah s potniškim letalom – na sedežu poleg sebe – iz New Yorka prepelje v Washington, govori v imenu Stevena Spielberga, navsezadnje, Zamolčani dokumenti so dokaz, da hoče biti tudi sam del malega upora. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Ogenj in bes

    Donald Trump je medijem vedno rad razkazoval svoje razkošno stanovanje v Trumpovem stolpu – kot da je Versailles. Vse v zlatu, kič povsod. Trump ima versajski kompleks. Pred dobrim letom se je preselil v Belo hišo – svoj najnovejši Versailles. Ko je Sacha Guitry pred mnogimi leti posnel film Če bi mi Versailles pripovedoval, ni niti slutil, da bo imel alt-Versailles – ja, Bela hiša – nekoč toliko povedati. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Madame

    Anne (Toni Collette) in Bob (Harvey Keitel), bogata, snobovska, brezdelna ameriška zakonca, ki sta videti tako, kot da sta padla iz kake farse Woodyja Allena, najameta pariško palačo, v kateri priredita jet-set večerjo, ki je videti tako, kot da je padla iz Butca na večerji, a ko Anne ugotovi, da se je bo udeležilo 13 povabljencev, naglo ukrepa, saj je 13 nesrečna številka – Marii (Rossy de Palma), svoji ponižni služkinji, španski priseljenki, naroči, naj prevzame vlogo skrivnostne, molčeče, aristokratske Španke, toda Maria se v to vlogo tako dobro vživi, da postane glavna atrakcija te večerje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Krčenje

    Planet je prenaseljen, pravijo. Kaj to pomeni, veste – poguben pritisk na okolje, naravne vire, podnebje in tako dalje. Veste tudi, kako skuša problem prenaseljenosti rešiti Zobrist, transhumanistični antagonist Brownovega Inferna – z virusom, ki naj bi steriliziral tretjino človeštva. V Krčenju pa skušajo problem prenaseljenosti rešiti po zgledu hladnovojne klasike The Incredible Shrinking Man (1957), v kateri se začne moški, ki ga oblizne radioaktivna megla, na lepem krčiti, no, manjšati. Poročni prstan mu pade s prsta. Pajki so zanj dinozavri. Njegovih krikov se ne sliši več. Kmalu bo tako majhen, da ga bo videl le še Bog. Ko dr. Asbjørnsen (Rolf Lassgård), genialni norveški znanstvenik, Bog Krčenja, pokaže prototip moškega, ki mu ga je uspelo pomanjšati na 15 centimetrov, so ljudje najprej zgroženi, a zgroženost mutira v navdušenje, ko se izkaže, da liliputanski človek ustvari izredno malo smeti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Družina

    Če hočete videti film, v katerem se »liki« zares rojevajo, v katerem se »liki« zares starajo in v katerem »liki« zares umirajo (in psi tudi), potem si poglejte Družino, dokumentarec o družini, katere življenje postane film. Rok Biček ga je snemal deset let (kot Čoh & Erič risanko Socializacija bika), kar pomeni, da je lahko le ugibal ali predvideval, kaj se bo zgodilo. In štikel Que sera, sera (Kar bo, pa bo), ki ga slišimo, dobro intonira poetiko tega filma: če ne vem, kaj se bo zgodilo, kako naj potem vem, kdaj snemati? Če snemam »večni« film, kako naj vem, kdaj ga bo konec? Ali lahko človek, ki ga snemam deset let, sploh še kdaj stopi iz filma in reče, da je filma konec? Pričakujte epski happening, ki ni brez presenetljivih zapletov in šokantnih preobratov. Če se ne bi zares zgodili, si jih Biček ne bi mogel izmisliti. Fikcija res težko tekmuje z njimi. In ja, če bi si jih Biček že ravno izmislil, ne bi bili niti tako presenetljivi niti tako šokantni, sploh pa ne tako radikalni. A natanko takšni so: radikalni. Več

  • Dajmo priložnost žrebu

    V Sloveniji je veliko žrebanj. Neprestano kaj žrebajo – Loto, 3 x 3, Eurojackpot, Vikinglotto, TikiTaka. Žrebajo na veselicah. Žrebajo trgovski centri. Žrebajo bencinske črpalke. Žreba Finančna uprava Republike Slovenije (»Vklopi razum, zahtevaj račun«). Žrebajo avtomobilske tovarne. Žrebajo sejmi. Žrebajo vsi. Žrebajo povsod. Več