MLADINA Trgovina

Urša Marn

  • Urša Marn

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Politika

    Koga naj bo sram

    Minevajo leta, Plečnikov stadion za Bežigradom pa propada. Podjetnik Joc Pečečnik v tem, da mu niti v devetih letih še ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za obnovo stadiona, vidi zaroto »parazitskih in skorumpiranih« državnih birokratov. »Z menoj že devet let igrajo različne igre – predvsem zato, ker niso dobili kuverte z darilom ali pa preprosto zaradi lastnih interesov, ker njihovi sorodniki živijo v Fondovih blokih,« je zapisal v daljšem pismu. »Želel sem obnoviti Plečnikov stadion in v največji meri pod zemljo dograditi pomembne vsebine, ki bi dolgoročno zagotovile, da Plečnikova stvaritev ne bi bila nikoli več v tako slabem stanju ... Želel sem, da bi naredili najsodobnejši butični stadion, točno tak, kot ga Ljubljana potrebuje ... Nikoli v nobenem scenariju nisem želel uničevati kulturne dediščine ...« piše Pečečnik. Več

  • Urša Marn

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Kontinuiteta

    Finančna uprava že več mesecev preverja upravičenost podjetij do uveljavljanja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. Izkazalo se je, da je nadzor upravičen, doslej so v 67 postopkih nadzora odkrili že za 758.338 evrov nepravilnosti. Gre za denar, ki bi se moral steči v državni proračun, pa se ni, ker so nekatera podjetja goljufala. Vsakega vlaganja ni mogoče šteti za vlaganje v raziskave in razvoj, merila so jasna in ostra. Kljub temu se dogaja, da podjetja to davčno olajšavo uveljavljajo tudi, kadar ne izpolnjujejo meril. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Družba

    »Za vlado ni boljšega od študentov, ki ne težijo«

    Domen Korelc je diplomiral iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer oktobra začenja podiplomski študij. Pred študijem je bil uspešen igralec tenisa in pokra, med študijem pa so ga začeli zanimati družbena vprašanja in sistemski problemi, značilni za sodobno kapitalistično družbo. Pridružil se je študentskemu gibanju Iskra, kjer je danes član izvršnega odbora. Pod mentorstvom profesorjev dr. Leva Krefta in dr. Gorazda Kovačiča je diplomiral na temo razrednega boja in demokracije. Prizadeva si za izboljšanje položaja študentov ter odločno nasprotuje komercializaciji visokega šolstva in vpeljavi šolnin, kajti, kot pravi: »Ko enkrat stopiš na to pot, običajno ni več vrnitve.« Več

  • Urša Marn

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Politika

    Na lepi modri Donavi

    Pred desetimi leti, preden je Zoran Janković prvič postal župan Ljubljane, je v svojem predvolilnem programu obljubil: »Z ureditvijo nabrežij in novimi brvmi ter z ekološkimi in energetskimi rešitvami bomo oživili Ljubljanico, da se bodo prvi kopalci na Špici lahko kopali leta 2012.« Prišlo je leto 2012, toda kopati se ni bilo mogoče, saj je bila Ljubljanica še vedno preveč onesnažena. In tako je še danes. Ljubljanica še vedno ni uvrščena na seznam kopalnih voda, to pa pomeni, da se v njej ni varno kopati. Posledice kopanja v onesnaženi vodi so lahko prebavne, dihalne in kožne težave. Ljubljanska mestna občina je leta 2012 na ministrstvo za okolje sicer naslovila pobudo, naj preveri možnost uvrstitve Ljubljanice na območju Špice in Save pod črnuškim mostom na seznam kopalnih voda, vendar se je za obe predlagani območji izkazalo, da v sedanjem stanju nista primerni za kopanje, saj presegata mejne vrednosti bakterij fekalnega izvora. Več

  • Urša Marn

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Politika

    Od »smeti« do varne naložbe

    Cena zadolževanja Slovenije še nikoli ni bila tako nizka kot danes. Sredi avgusta je obrestna mera na desetletne državne obveznice prvič v zgodovini padla pod mejo 0,8 odstotka, točneje na 0,798 odstotka. To pomeni, da so nam vlagatelji pripravljeni posojati denar skoraj zastonj, zadovoljni bi bili že s tem, da bi jim denar deset let čuvali za minimalno nadomestilo. V tako dobrem položaju naša država ni bila še nikoli v svoji zgodovini. Težko je verjeti, da so tuji vlagatelji še pred dobrimi tremi leti naložbo v slovenske državne dolžniške papirje označili za »smeti« in zahtevali skorajda podvojen obseg vračila sredstev po desetih letih. Aprila 2013 je obrestna mera na slovenske državne obveznice za krajši čas celo presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju finančnih analitikov državam na dolgi rok ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Kako je mogoče, da so tuji vlagatelji v dobrih treh letih tako korenito spremenili svoje mnenje in Slovenijo danes dojemajo kot zanesljivo državo in nič več kot državo na robu bankrota? K temu je gotovo veliko pripomoglo, da smo sanirali banke, da imamo gospodarsko rast, da smo znižali proračunski primanjkljaj in da so se podjetja občutno razdolžila. Več

  • Urša Marn

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Kultura

    Rdeči Dunaj

    »Priporočam udobno obutev,« mi pred ogledom nove stanovanjske soseske na Dunaju svetuje predstavnica dunajske mestne uprave. Obujem športne copate in razmišljam, ali bi bilo pametneje obuti gumijaste škornje. Sosesko so začeli graditi junija 2013 in očitno je tam še vedno gradbišče – predvidevam. Ne bi se mogla bolj motiti. Prvi stanovalci so se v novo sosesko vselili septembra 2014, že dobro leto dni po začetku gradnje. Danes v stanovanjski soseski Aspern Seestadt na severovzhodu Dunaja živi že več kot 6000 ljudi. Naseljenih je 2500 stanovanj ali četrtina vseh, ki jih nameravajo v tej soseski zgraditi do leta 2022. Od vseh že zgrajenih stanovanj jih je 95 odstotkov subvencioniranih, to pomeni, da je najemnina občutno nižja od tržne: v povprečju znaša 7,5 evra na kvadratni meter stanovanjske površine. Za 40 kvadratov veliko stanovanje to pomeni 300 evrov mesečne najemnine, za 50 kvadratov 375 evrov, za 120 kvadratov pa 900 evrov. To je zelo ugodno, zlasti če upoštevamo, da je povprečna avstrijska neto plača še enkrat višja od slovenske. Pri nas povprečna neto plača znaša malo čez tisoč evrov, v Avstriji pa 1900 evrov. Več

  • Urša Marn

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Politika

    Nedotakljivi

    Royal Hospital Kilmainham je ena od najlepših zgodovinskih stavb v Dublinu. V poletnih mesecih postane priljubljeno koncertno prizorišče. Pride mlado in staro, poje se in pleše. Več

  • Urša Marn

    5. 8. 2016  |  Mladina 31  |  Politika

    Žrtve stiskanja 

    Piranskem zalivu, na najjužnejši točki slovenskega morja, je ribogojnica Fonda. Majhno družinsko podjetje Fonda že od leta 2003 na sonaraven način goji prvovrstne brancine, takšne, ki so po kakovosti mesa enakovredni divjim. Hranijo jih ročno, s skrbno izbrano ekološko ribjo hrano, eno najboljših, kar jih je mogoče kupiti na svetovnem trgu. Krma je brez nevarnih primesi, zato ima brancin iz ribogojnice Fonda v svojem mesu nekajkrat nižjo vsebnost živega srebra v primerjavi s prostoživečimi brancini in kar do stokrat nižjo od zakonsko dovoljene meje. Zato ne preseneča, da so med zvestimi kupci nekatere najboljše domače in tuje restavracije, denimo restavracija JB, Hiša Franko, restavracija As, Gostilna Krištof in Grad Socerb. To, še pred kratkim slovensko podjetje je danes v tuji lasti. Davke bo še naprej plačevalo Sloveniji, toda dobički se bodo stekali v Italijo, kjer ima sedež podjetje Vale Ca’ Zuliani, novi večinski lastnik ribogojnice Fonda. Več

  • Urša Marn

    5. 8. 2016  |  Mladina 31  |  Družba

    Klime in dediščina

    Klime in dediščina Na fasadi zaščitenega Malega nebotičnika so se razpasle klimatske naprave / Urša Marn V večini razvitih zahodnoevropskih držav cenijo dela znamenitih arhitektov 20. stoletja, zato je vsak poseg vanje skrbno pretehtan. Na Finskem je vsaka obnova arhitekturnih del Alvarja Aalta plod poglobljenega strokovnega premisleka in dialoga med uporabniki njegovih stavb in stroko. »V prostorih njegovega nekdanjega ateljeja deluje biro, ki se ukvarja izključno z vprašanjem, kako uskladiti želje in potrebe po posodobitvi Aaltove arhitekture z izvirnimi kvalitetami njegovih del. Podobno varujejo arhitekturo znamenitih arhitektov tudi številne druge evropske države,« pravi arhitekt prof. dr. Aleš Vodopivec. Več

  • Urša Marn

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Ekonomija

    Sporna zaposlitev

    Štirinajst dni po glasovanju o brexitu je ameriška investicijska banka Goldman Sachs v svoje vrste rekrutirala bivšega predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa. Vodil bo evropsko izpostavo ameriškega bančnega giganta v Londonu, poleg tega pa bo banki svetoval, kako z najmanj stroški mimo čeri, ki jih je prinesla odločitev Velike Britanije za izstop iz EU. Več