MLADINA Trgovina

Izak Košir

  • Izak Košir

    8. 12. 2016  |  Družba

    Kdo se boji Miklavževega Črnega Petra?

    Črni Peter oziroma »Zwarte Piet« je predbožični običaj na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, ki pa se (prepočasi) opušča, saj številni menijo, da je neprimeren, celo rasističen. Zwarte Piet izvira iz belgijske zgodovine, o tem, kaj naj bi pravzaprav predstavljal, pa kroži več razlag. Gre za običaj, ki ga obudijo vsako leto 5. ali 6. decembra, odvisno od države. Če je verjeti zgodovinskim virom, je bil Zwarte Piet suženj sv. Nikolaja, če pa je verjeti zagovornikom, ki svojih trditev niso utemeljili na nikakršnih dejstvih, gre za Nikolajevega »pomočnika«. Več

  • Izak Košir

    11. 11. 2016  |  Svet

    Kako Ameriko spet narediti veliko

    To je moj stodnevni načrt, kako Ameriko narediti spet veliko, je napisal novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump in dodal, da gre za pogodbo med njim in ameriškimi volivci, ki naj bi se začela s spremembami ne pri repu, temveč pri glavi – v Washingtonu. Že prvi dan svojega mandata naj bi njegova administracija zato takoj začela uresničevati naslednjih šest ukrepov, ki naj bi odpravili korupcijo in tajne dogovore. V sklopu teh bo med drugim predlagala bo ustavno dopolnilo za uvedbo omejenega mandata za vse člane kongresa, zamrznila zaposlovanje zveznih uslužbencev, zvezno javno upravo zmanjšala z mehkimi ukrepi (z izjemo vojske, javne varnosti in zdravja), uvedla petletne prepovedi za uslužbence Bele hiše in kongresa, da postanejo lobisti, potem ko nehajo delati za državo, doživljenjsko prepovedala uslužbencem Bele hiše, da lobirajo v imenu katerekoli tuje vlade, prav tako pa bozačela veljati tudi popolna prepoved za tuje lobiste, da bi zbirali denar za ameriške volitve. Več

  • Izak Košir

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Družba

    Pravi moški

    »Sem mama osnovnošolke in pogosto prelistam njene učbenike in berila ter se z njo o vsebinah, ki se jih učijo, pogovarjam. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko mi je pokazala, kaj so brali v berilu za 4. razred. Vsebina me je dobesedno pretresla,« nam je zaupala mama osnovnošolke, sicer socialna delavka, ki se pri delu pogosto srečuje s posledicami privzgojenih norm in sporočil, ki jih v otroke vsadimo, ne da bi pomislili, kakšne posledice lahko imajo kasneje v življenju. Več

  • Izak Košir

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Predpotopni pogoji

    Štipendije so danes za številne študente in dijake ključne, da se lahko nemoteno šolajo naprej. Razumljivo je, da so pogoji za njih strogi, saj lahko prihaja do številnih zlorab. Malo manj razumljivo pa je, da se leta 2016 pojavljajo tudi pogoji, ki bi jih lahko označili za predpotopne in celo krivične. Za primer vzemimo situacijo mladega avtorja in (zaenkrat še) Zoisovega štipendista, ki želi ostati anonimen. Po izidu prve literarne zbirke je na razpisu za Zoisove štipendije ugotovil, da mu zbirko upoštevajo kot samostojen umetniški dosežek le v primeru, če zanjo prejme dve pozitivni oceni, torej kritiki oziroma recenziji. Dosežek torej ni njegovo delo, temveč delo drugih o njegovem delu. A tu se stvar še bolj zaplete. Štejejo zgolj recenzije, ki so zapisane v Cobissu, digitaliziranem arhivu knjižničnega gradiva. To poleg strokovnih literarnih revij pomeni še kritike iz osrednjih časopisov, denimo Dela in Dnevnika, čeprav so te pogosteje bolj skope in publicistične kot tiste, zapisane na specializiranih spletnih straneh. Prav tako za referenčne kritike ne veljajo za to specializirane radijske oddaje, na primer oddaja S knjižnega trga na 1. programu Radia Slovenija. Spregledane so vse recenzije na radijskih in televizijskih postajah, kar je malodane smešno. Več

  • Izak Košir

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Družba

    Po seksizmu še homofobija

    Po seksizmu v društvu PEN imamo v literarnih krogih zdaj opraviti še s homofobijo. Del Škucove literarne založbe, ki se ukvarja z LGBT-tematiko, se je pred kratkim znašel v primežu Javne agencije za knjigo (JAK). Ta ni podprla sklopa festivala Živa književnost, v katerem naj bi prebirali literaturo z LGBT-vsebino. Škuc je zato na JAK poslal odziv na odločbo o sofinanciranju (prvopodpisani je pisatelj Brane Mozetič). V njem so podpisniki poudarili nenavadne trditve, ki jih je agencija zapisala v obrazložitvi. Te po Mozetičevem mnenju ne izražajo zgolj homofobije, temveč celo diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Več

  • Izak Košir

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Kultura

    Srečni le, ko dežuje

    Garbage je eden od tistih bendov, ki so poosebljali devetdeseta leta. Trije fantje in dekle, trije Američani in Škotinja. Oni bolj v ozadju, ona zelo v ospredju – ravno prav nevarna, ravno prav nedolžna, ravno prav melanholična. Shirley Manson je bila dovolj alter, da so jo vzljubili tudi podzemniki, in dovolj zvezdniška, da jo je ljubil MTV. Ta je bil takrat, v času pred YouTubom, za uspeh skupine, ki se je želela prebiti v mainstream, ključen. Zagotovo bomo več govorili o Shirley, saj Shirley je Garbage, čeprav so v avtorstvo skladb vpleteni vsi in čeprav že od leta 1993 mojstrsko tkejo prodorno zvočno podlago – podlago za Shirley. Več

  • Izak Košir

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Družba  Za naročnike

    Nasilni vztrajniki

    Letnica v imenu Odbora 2014 sporoča, da podporniki prvaka SDS Janeza Janše že kar nekaj časa vztrajajo pred ljubljansko sodno palačo. Do miroljubnih protestnih shodov imajo sicer res pravico, nimajo pa pravice fizično napadati drugače mislečih. Na zadnjem shodu Odbora 2014 se je zgodilo ravno to. Več

  • Izak Košir

    21. 4. 2017  |  Mladina 16

    Logokip

    Si predstavljate, da bi imel v središču Ljubljane kip Franceta Prešerna na plašču odtisnjen viden logotip kakega podjetja, morda celo takšnega, ki nima zveze s kulturo, denimo verige prodajaln živilskih izdelkov? Bi se nam to moralo zdeti nenavadno ali bi morali biti hvaležni, da je (katerokoli) podjetje plačalo izdelavo in postavitev kipa na vidnem mestu in tako obogatilo kulturno podobo prestolnice? V našem primeru sicer ne gre za verigo živilskih trgovin, temveč za založbo oziroma še bolj nedolžno, za domačo založbo upodobljenega – pisatelja Borisa Pahorja. Pa vendar – ali je primerno, da se javna umetniška dela, ki bodo na izbranem kraju stala še veliko let, obravnavajo kot reklamni panoji? Dejstvo je, da za donatorstvo ni nobenih standardov ali pravil. Tako naročnik tudi nobenih ne krši. Več

  • Izak Košir

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Kultura

    Kulturniki kot športniki

    Da ima država do kulture mačehovski odnos, ni nič novega, razmere pa se iz leta v leto dodatno zaostrujejo, saj je denarja, namenjenega kulturi, vedno manj. Trenutno je na udaru status, ki nekaterim kulturnikom omogoča, da jim država plačuje prispevke. Ta status je z novo uredbo o samozaposlenih, ki je začela veljati z novim letom, izgubilo kar zajetno število kulturnikov, ker so presegli cenzus dovoljenega letnega zaslužka ali pa ne izpolnjujejo več na novo določenih meril. Več

  • Izak Košir

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Politika

    Napačni računalnik …

    Si predstavljate, da lahko obračun akontacije dohodnine oddaste le prek spleta, a imate napačen računalnik, ki je nezdružljiv s sistemom e-Davki? Tudi to se dogaja, o tem priča zgodba samozaposlenega v kulturi. Ta je pripravil vse za oddajo obračuna akontacije dohodnine in se nato želel prek svojega Applovega maca povezati s sistemom e-Davki. Ker ni šlo, je telefoniral na Finančno upravo Republike Slovenije (Furs), tam pa so ga povezali s službo za tehnično pomoč uporabnikom. »Tehnik na Fursu mi je povedal, da se na Applove računalnike ne spozna in da morda prek njih ni mogoče oddati obračuna oziroma se povezati z njihovim sistemom. Kasneje sva prišla do tega, da moj računalnik očitno res ni kompatibilen z e-Davki. Povedali so mi, da druge možnosti ni. Sicer prijazni tehnik mi je nazadnje svetoval, naj si kupim nov računalnik. Ker odvečnega denarja nimam ravno po predalih, sem se odločil, da bom obračun raje oddal na staromoden način – fizično. A to sploh ni mogoče! Vse potrebno sem potem naredil na prijateljevem računalniku, vse skupaj mi je vzelo slaba dva dni,« je opisal neprijetno izkušnjo. Več