MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Obet mogočega

    Dolgoročni trendi v zaposlovanju se ne spreminjajo že zadnjih 20 let. Vse manj je zaposlitev za manj kvalificirane, bolj izobraženi in usposobljeni pa so na trgu prisiljeni sprejemati zaposlitve, za katere imajo presežno znanje in napačne kvalifikacije. Vse to se dogaja zaradi tehnoloških sprememb in vpetosti v danes že globoko globalizirano svetovno ekonomijo. Nobena vlada doslej ni zmogla temeljnega razmisleka o tem, kam usmeriti državno ekonomijo ali kar državo v celoti. Turizem ostaja na primer neverjetno rastoča panoga, ena redkih, ki po vsem svetu zmore ustvarjati vse večjo dodano vrednost in katere obseg se ves čas povečuje. Šele uspeh mestne občine Ljubljana, ki je v zadnjem desetletju iz prestolnice naredila nepričakovano turistično meko, je državni politiki dal misliti vsaj na tem področju. Zadnja vlada je nakazala, da vsaj delno razume pomen turizma, ko se je odločila turistične zmogljivosti v lasti družb Sava in DZS reševati oziroma ne prepustiti stihijskemu razpadanju. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 8. 2016  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Dvojni kriteriji

    Dve leti Slovenija ni več v krizi, a varčevanje se nadaljuje. Pri čemer argument vlade, da s trdim nadzorom proračuna zagotavlja stabilnost javnih financ, načeloma drži: v trenutku, ko bi se trošenje države že delno nesorazmerno povečalo, bi to pograbile ocenjevalne agencije kot negativen in alarma vreden podatek, slovenski mediji bi v svoji znani maniri to razpihnili, omenjene agencije bi nato citirale medije in domnevno črno stanje slovenske ekonomije in še zaostrile negativne ocene, ker tako pač poročajo slovenski mediji itd. Spirala neumnosti, tako danes deluje ta svet. V tem smo že bili. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Kdaj vržeš bombo?

    »Radi pozabljamo, da v trpljenju ni nič odrešilnega: če si žrtev na dnu družbene lestvice, še ne postaneš nekakšen vzvišeni glas moralnosti in pravičnosti.« 
    —Dr. Slavoj Žižek, 22. januarja 2016, po silvestrskih spolnih napadih v Kölnu

    Evropski pogled na begunce in priseljence je res svetopisemski. Pač, pričakujemo, da bodo svoje trpljenje in odnos naših družb do njih prenašali kot Jezus: da bodo odpuščali nam, ki moramo živeti svoja urejena življenja, da bodo razumeli nas, ki si ne moremo privoščiti pogleda na njih, da bodo razumeli naš strah, tudi rasizem, naše zavračanje, naš dogovor s Turčijo, naš naraščajoči nacionalizem in naše vse bolj eksplicitno sovraštvo. In če so enaki kot mi?
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 7. 2016  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Bes, bes

    Ker smo leta 2016, ženske ne tolerirajo seksističnih izpadov. Zveni stavek, ukraden z menija kanadskega premiera Justina Trudeauja, neumno? A to je vse, kar je mogoče o tem povedati. Danes se takšne stvari ne tolerirajo. Včasih so ženske zavzdihnile, stisnile ustnice in nekako pozabile. Danes pa ne. Ima kdo s tem težave? Res je, leta 2016 smo. A ko intelektualna elita začne na podlagi primera zavrženega seksizma pozivati k »odstranitvi« starih prdcev, češ problem so ti starejši, se velja zdrzniti. Opala! Vsak ima svojega cigana, kajne? Vsak ima koga, na kogar lahko počez vrže pripombo, eni pač na ženske, drugi na geje, tretji na begunce – a da potem tako spodrsne ravno tistim, ki so glas, na katerega vedno računamo, dejanska intelektualna elita današnjega trenutka? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Odhod prvokategornika

    Vlado zapušča njen edini prvokategornik, finančni minister. Edini politik z zgodovinskim spominom, z nedvomnim ugledom na svojem področju tako v akademskih kot mednarodnih političnih krogih. Je brezhiben strokovnjak, to je dokazal že drugič. To ne pomeni, da se moramo strinjati z vsako njegovo potezo, daleč od tega. Do socialnih ukrepov je bil trd, čeprav tudi ta očitek ni čisto resničen: ne gre pozabiti, da je sprostil rast plač, česar si pod pritiskom Evropske unije doslej ni drznil storiti nihče od ministrov v času krize. Šele čas bo pokazal razliko med tem, kar je deklarativno govoril, in tem, kar je počel. Dejstvo je, da mu je primanjkljaj uspelo zmanjševati ob rasti odhodkov. Že danes je vidno, da je Sloveniji na pogajanjih z Evropsko komisijo izboril nekatere oprostitve in drugačno finančno politiko, kot jo je zapovedovala komisija, ni pa tega razglašal. Ker bi to škodovalo tako državi kot njemu že v naslednjem krogu pogajanj. Mramor že drugič z ministrskega položaja odhaja z dobrimi rezultati. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 7. 2016  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Kaj pa vedeževalka?

    V senci dogajanja v Luki Koper je predsednik republike Borut Pahor predlagal kandidata za nova ustavna sodnika, Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Že ves čas je bilo jasno, da bo predsednik zagotovil mesto kandidatu, ki ga bo podprla SDS, torej Šorliju. Pahorju ne gre pripisovati kakšnega čustvenega vzgiba, naklonjenosti SDS ali Šorliju, gre za preračunljivost. SDS mu je zagotovila tiho podporo pri kandidaturi za predsednika republike, zelo očitno pa na podporo računa tudi ob naslednji, že napovedani kandidaturi, zato pač naredi SDS ali njenemu predsedniku redno kakšno uslugo. Janši Pahor na položaju predsednika republike izrazito ustreza. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 7. 2016  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Dve sliki

    Naravnost pretresljiva je primerjava podob dveh proslav. Tiste prve ob nastanku države, ko je bil ljubljanski Trg republike napolnjen do zadnjega kotička, povabljeni gostje in funkcionarji pa so bili tako blizu množice, da so se lahko z njo tudi pogovarjali, ter tiste, ki smo jo videli prejšnji teden, tokrat na novem ustaljenem prizorišču velikih proslav, ljubljanskem Kongresnem trgu. Tokrat so politično, diplomatsko in gospodarsko elito od mimoidočih – proslave že dolgo niso zasnovane tako, da bi bili državljani nanje dejavno povabljeni, mišljeno je, da si jih ogledajo na televizijskih zaslonih – ločevale ograje, postavljene tako, da stika res ni moglo biti. Več

  • Grega Repovž

    1. 7. 2016  |  Mladina 26  |  Politika

    Čas za delavsko internacionalo

    Seveda se lahko pridružimo današnjemu vsesplošnemu zgražanju in kazanju s prstom na Britance, poglejte jih, v resnici so rasisti, za to je šlo, ne marajo Poljakov, ne marajo Slovencev, ne marajo Pakistancev … A resnica je pač točno takšna, kot jo nakazujejo Britanci, ki so glasovali za izstop iz Evropske unije: prost pretok delovne sile, kot ga imamo v Evropski uniji in ki je poleg pretoka kapitala in storitev temelj te zveličavne zveze, zanje pomeni nelojalno konkurenco med zaposlenimi, znižuje delavske in socialne pravice prebivalcev in vodi vse, ki na trgu lahko ponudijo le svoje delo, v vse večjo stisko. Priseljenci pri tem seveda niso nič manjše žrtve. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Premierovi dobri fantje

    Je mogoče, da po skoraj dveh letih predsednik vlade Miro Cerar ponavlja zgornjo prazno izjavo tudi ob primeru Luke Koper? Mar res misli, da je to izjava, na podlagi katere bodo volivci rekli, da je ta človek vreden njihovega zaupanja? Pa zakaj bi imeli koga za predsednika vlade, če je njegovo osnovno in razširjeno sporočilo, da se ne bo ukvarjal s temeljnim, kar dela neko državo in njen geostrateški položaj v tem stoletju, torej z njenim premoženjem, ter da bo to prepuščal nekaterim drugim ljudem, za katere pa ni pripravljen niti jamčiti, ker češ, saj so neodvisni? Ker še hujša je namreč njegova naslednja napoved: »Če pa se bo ugotovilo, da je katerikoli funkcionar, ki sodi v pristojnost vlade, storil kaj napačnega, bo moral za to odgovarjati.« Kaj če bi se s presojo usposobljenosti svojih sodelavcev, če jim je zaupal odločanje o temeljnih vprašanjih, ukvarjal že zdaj, vnaprej? In kaj je zanj napačna odločitev? Morda le korupcija, ta izpeta floskula? Ali pač uničenje Luke Koper? Ali se diskontirani prodaji NKBM ne reče nekaj napačnega? Je kdo že odgovarjal? Je kdo odgovarjal za vse napačnosti, ki so jih storili glede Telekoma? Več

  • Grega Repovž

    23. 6. 2016  |  Politika

    In kaj bo 24. junija?

    Danes je že malo pozabljeno, a ko je razpadala Jugoslavija, so bili najbolj neverjetni ljudje, ki so živeli v Beogradu in so od časa do časa obiskali domačo republiko. Daleč od Beograda je bilo vse jasno, procesi v jugoslovanski federaciji vidni, toda tisti v Beogradu, kot da jih niso videli. Zdelo se je, kakor da se delajo, kakor da nočejo videti, kaj se dogaja v državi – vendar se danes zdi, da res niso videli. Ko pa so v nekem trenutku dojeli, da je konec, je bil šok zanje res hud. Nenadoma so se zavedeli, da se jim je v temelju zamajalo življenje, da se morajo odseliti, da se je njihova prihodnost temeljito spremenila. Tako je v prejšnjih mesecih strlo tudi britanske uslužbence v Bruslju – nenadoma se je nekaj tisoč zaposlenih zavedelo, da se bo morda čez nekaj mesecev zanje začelo vse zapletati. Pač osebno so se zavedeli, o čem se sploh vsi pogovarjajo. Saj bo trajalo, a lahko, da je zanje nekega življenjskega obdobja konec. Nenadno spoznanje pač. Več