MLADINA Trgovina

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Družba

    Seksizem naš vsakdanji

    Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti. Več

  • Jure Trampuš

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Družba

    Seksizem naš vsakdanji

    Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti. Več

  • Jure Trampuš

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Družba

    Alternativna resničnost

    Po razmeroma banalni, a pravzaprav zelo žalostni in dovolj sporočilni zgodbi, ko je konec aprila brezdomca v ljubljanskem parku napadel eden od vztrajnikov in ga tudi poškodoval, se je oglasil Odbor 2014 in pojasnil svoje videnje dogodka. Več

  • Jure Trampuš

    21. 4. 2017  |  Mladina 16

    Z mavcem na deponijo

    Nekateri bolniki, ki morajo zaradi zloma spodnjih okončin nositi mavec, dobijo posebno zdravilo za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Zdravilo si, kadar lahko, vbrizgajo sami, vsak dan, zaradi preprečitve venske tromboze ali pljučne embolije. Podobna zdravila samostojno uporabljajo tudi tisti, pri katerih so odkrili krvne strdke, ali recimo sladkorni bolniki, ki si vbrizgavajo inzulin. Več

  • Jure Trampuš

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film

    Dom za otroke brez pravih družin

    Malči Belič je med vojno v Ljubljani delala za Osvobodilno fronto, skrivala je orožje, zbirala pomoč za begunce, zapornike, internirance, živela je v ilegali. Konec januarja 1943 so jo Italijani zaprli, po nekaj dnevih mučenja je umrla, na pogrebu se je zbralo več kot tisoč meščanov. Zaradi njene grozovite smrti in zaradi nasilja okupatorja so nekaj dni kasneje v Ljubljani na Kongresnem trgu in pred Škofijskim dvorcem protestirale ženske. Danes na tem mestu stoji spomenik. Več

  • Jure Trampuš

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Politika

    Otrok brez zaščite

    Na nekem bizarnem informativnem televizijskem programu, ki ga vodi nihče drug kot novinar Vladimir Vodušek, je pred dnevi potekal pogovor o begunski problematiki. Kot strokovna analitika sta nastopala Sebastjan Jeretič, ki vodi komunikacijsko strategijo za župana Kopra Borisa Popoviča, in Tino Mamić, predsednik alternativnega novinarskega združenja, preganjalec vsega, kar diši po komunizmu. Jeretič je med pogovorom zagovarjal Popoviča in njegov humanitarizem, saj bi rad v Kopru razpršeno naselil begunce, Mamiću so dišale drugačne teorije. Zmotili so ga protestniki, ki so pred dnevi poskušali preprečiti deportacijo egiptovsko-sirske družine Korba Sulejman iz azilnega doma na Viču. Po njegovem mnenju so protestirali »kaviar levičarji«, ki so se na protest pripeljali s črnim bmwjem. Že to naj bi bilo dokaz, da ne gre za iskrene posameznike, ki želijo pomagati. Zadaj naj bi bilo nekaj drugega, hipokrizija, zarota. Več

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Svet

    Prerani optimizem

    Konec januarja je v nemškem Koblenzu potekalo veliko srečanje vodij evropske populistične desnice. Tja so prišli skoraj vsi, predsednica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, nizozemski peroksidni politik Geert Wilders pa Frauke Petry iz nemške AfD, Matteo Salvini iz italijanske Severne lige, avstrijski svobodnjak Harald Vilimsky. »Leta 2017 se bodo prebudili prebivalci celinske Evrope,« je napovedala Le Penova. »Včeraj nova Amerika, danes Koblenz, jutri nova Evropa,« je dodal Geert Wilders. Več

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Zgodba o Adelu

    Vsi poznamo Guantanamo, zapor, mučenje v njem, dolgoletno bivanje osumljenih teroristov brez pravic, odvetnikov, obtožnic. A ta Guantanamo – ozemlje, kjer pravna država, kot si jo predstavljajo v ZDA, ne deluje – ima svojo zgodovino. Leta 1991, po vojaškem puču na Haitiju, je iz te otoške države zbežalo 60.000 ljudi. Polovica beguncev je bila nameščena v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi, kjer so živeli v zaporu, ograjenem z bodečo žico, s pazniki. Velik del beguncev si je želel v ZDA, zaprosili so za status mednarodne zaščite, saj je bila takrat na Haitiju vojaška diktatura, ki je ubijala ljudi. A Američani niso bili velikodušni; ker Haitijci formalnopravno niso bili v ZDA, niso imeli pravice do odvetnika, šlo naj bi za »ekonomske in ne politične« begunce. Šele ko so jim na pomoč prostovoljno priskočili študenti prava z Yala in so ti dobesedno izsilili, da so o pravicah beguncev začela odločati ameriška sodišča, je po dolgi pravni bitki velik del teh ljudi vseeno stopil na ozemlje ZDA. Brez pomoči študentov bi jih poslali nazaj. Pred strelske vode. Več

  • Jure Trampuš

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Barbari v Babnem Polju

    Država se ne šali – kljub temu da »barbari« ostajajo zunaj, pravzaprav jih ni nikjer, na slovensko-hrvaški meji še vedno raste ograja. Februarja so delavci začeli postavljati zeleno panelno ograjo na meji pri Babnem Polju, blizu hrvaškega kraja Prezid. Babno Polje je naselje v Loški dolini, kakšnih 30 kilometrov od Cerknice, bolj znano je po tem, da gre za najhladnejši kraj v Sloveniji. Več

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Politika

    25 let sramote

    Točno pred 25 leti se je zgodil izbris, administrativna kršitev človekovih pravic, ki je usodno zaznamovala življenje več kakor 25 tisoč prebivalcev Slovenije. Kot sramotno poglavje slovenske zgodovine ga je prepoznalo tudi strasbourško sodišče za človekove pravice, slovenski politiki pa so se pred leti za izbris vendarle začeli opravičevati. Opravičila se je Katarina Kresal, nekdanja ministrica za notranje zadeve, prav tako nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Več