MLADINA Trgovina

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

    Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo? Več

  • Jure Trampuš

    30. 9. 2016  |  Mladina 39  |  Kultura

    Katarza

    7. januarja 2015 je Rénald Luzier - Luz zamujal v službo. Imel je rojstni dan in je, razumljivo, nekoliko dlje ostal v postelji. »Žena me je presenetila,« se je mesece kasneje spominjal v intervjuju za Vice, »pripravila je torto, kavo, bilo je super.« Luzovi rojstni dnevi so že leta potekali podobno, zgodaj zjutraj ga je poklicala mama in mu povedala, kako srečna je, da ima sina, nato mu je oče zaželel vesel praznik. Potem je odšel v uredništvo in s sodelavci so si razdelili kraljevsko pito. Tistega dne pa je bilo drugače, zamujal je, v prostore Charlieja Hebdoja je prišel malo po tem, ko sta vanje vstopila v črno oblečena oborožena moška. »Ni mi bilo jasno, kaj se dogaja, bilo je čudno, potem sem zaslišal prve strele.« Ko sta napadalca zbežala, je stekel po stopnicah, »na njih sem opazil krvave stopinje, kasneje sem ugotovil, da je to prijateljeva kri. Potem sem zagledal ljudi, ki so ležali na tleh … Pariz ni bil pripravljen na kaj takšnega, a se dogaja tudi drugod, v Siriji, Afriki.« Luz je po srečnem naključju preživel napad bratov Kouachi na uredništvo satirično-anarhistične revije Charlie Hebdo, kjer sta ubila 11 ljudi, še enkrat toliko pa sta jih ranila. Nato sta zbežala iz Pariza in nekaj ur kasneje umrla pod streli policistov. Več

  • Jure Trampuš

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    O vojaški pameti

    Takojšen odgovor 2016 je večnacionalna mednarodna vojaška vaja, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 vojakov iz Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, s Kosova, iz Makedonije, Črne gore, Velike Britanije in prav tako velikih ZDA. Vaja je imela več faz, ena izmed njih je temeljila na scenariju »humanitarne asistence«, ki je potekal takole: nekje ob meji je bila postavljena kontrolna točka, kjer so begunci poskušali priti v drugo državo. Razlog za njihov eksodus so bili »večji vojaški spopadi«. Vojski jih je skupaj s policijo uspelo ukrotiti, medtem pa so se od nekod pojavili lokalni nasilni protestniki z napisi »Tukaj je naša zemlja«. V tej nadzorovani zmedi je nekaj počilo, eden izmed beguncev se je »zaradi strahu pred odkritjem« razstrelil, ranjenih je bilo osem ljudi. Vojska jih je s helikopterji prepeljala v mobilno bolnišnico, medtem pa so vojaki s Kosova ob pomoči slovenske specialne policijske enote obvladali še dva, v bližini skrita terorista. Več

  • Jure Trampuš

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Politika

    Dvolični obraz

    Pred dobrim letom dni, na začetku lanskega septembra, se je v morju utopil triletni Alan Kurdi, deček iz razrušenega Kobanija. Umrl je na poti do dostojnega življenja. Svetovna javnost se je zganila, podoba utopljenega otroka je pretresala medije, ljudje so po družbenih omrežjih pisali ogorčene sestavke, risali užaloščene angele, točili virtualne solze. »Zdaj bo drugače,« so pravili, »politika, prebudi se!« Več

  • Jure Trampuš

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Družba

    Se sploh splača študirati?

    Če poenostavimo, je nekoč veljalo, da si lahko otroci iz nižjih slojev, rojeni v neprivilegiranih okoljih, staršem delavcev, s šolanjem izboljšajo socialni status. Če so recimo starši končali zgolj osnovno šolo (in zato delali na slabše plačanih delovnih mestih), so njihovi otroci končali srednjo šolo, vnuki fakulteto. Ena generacija je v poprečju naredila en korak na lestvici izobraževanja. To je bil pravzaprav smisel javnega šolstva: ponuditi enake možnosti izobraževanje za vse, ne glede na družinsko, kulturno ali kakršnokoli drugo izhodišče. Bile so izjeme, otroci iz privilegiranih družin so imeli, to velja tudi danes, vedno lažji dostop do elitnejših študijev, a poskušalo se je zgraditi sistem pravičnosti. Več

  • Jure Trampuš

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Politika

    Usihanje

    Ko je pred nekaj meseci potekal krški kongres Iniciative za demokratični socializem in se končal z nesklepčnostjo in fizičnimi prerivanjem, sta bili možnosti dve. Prva je bila razpad IDS, pomembnega člana koalicije Združene levice, politične skupine, ki ima v parlamentu svoje poslance, druga poenotenje in nadaljevanje skupne politične poti. Danes, tri mesece kasneje, še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo. Različne struje v IDS so se poenotile, da bo iniciativa izpeljala dopisni kongres in na njem potrdila nove organe vodenja in finančni načrt. Ti organi naj bi potem dobili mandat za politične odločitve. Dopisni kongres se je začel 6. julija, uradni izidi pa naj bi bili znani najkasneje do 25. julija, morebiti že prihodnje dni, če bo glasove oddalo dovolj članov IDS. Več

  • Jure Trampuš

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Politika

    Kardinalova pridiga

    Tudi letos so v spomin na »pogumne može in žene, ki so se uprli komunističnemu nasilju,« v Šentjoštu nad Horjulom, kjer so leta 1942 organizirali prvo vaško stražo, pripravili posebno slovesnost in mašo, ki jo je tokrat »daroval« kardinal Franc Rode. Šlo je za komemorativni dogodek verske narave, že v izhodišču zaznamovan s protipartizanstvom, enostranskim pogledom na drugo svetovno vojno in dogajanje v njej. A četudi besede kardinala Rodeta, ki jih je izrekel med pridigo, razumemo v tem kontekstu, je njegova pridiga tolikšno poenostavljanje, da potrebuje nekaj hladne pozornosti. Ne zaradi vernikov, ki so bili zbrani pri Kapeli mučencev, ne zaradi domačinov, svojcev pobitih, pač pa, ker kardinalov pogled ni osamljen. Njegova logika manihejske delitve med dobrim in zlom je politični program. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Politika

    Zgodba generala Čada

    Slovenec, generalpodpolkovnik, Marjan Čad, je bil leta 1991 poveljnik 13. reškega korpusa JLA. 25. junija, dan pred proslavo na Trgu republike, so ga poklical na sedež 5. armadnega območja v Zagrebu. Sestanek je sklical tedanji načelnik štaba general Dobrašin Praščević. Na dnevnem redu sta bila posebna depeša Veljka Kadijevića in ukaz za zavarovanje državne meje SFRJ. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Politika

    Miha Butara

    Pogovor z Miho Butaro, poveljnikom, ki je med vojno zavrnil ukaz za napad na ljubljanske vojašnice in bil zato odstavljen. Več

  • Jure Trampuš

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Politika

    Turbulentni Karl

    Karl Erjavec je utelešenje novodobne slovenske politike. Prijazen, nasmejan, človek za vsa ministrstva, lahko bi bil tudi fikus, izredno ambiciozen in spreten med pogajanji, a hkrati brezsramno izsiljevalski in prostodušno iskren v zagovarjanju lastnih interesov. Če finančni minister ne želi povečati pokojnin, bi povzročil vladno krizo. Če se obotavlja glede rekreativnega dodatka, bi zapustil koalicijo. Če mu predsednik vlade ukaže, naj odide, raje vse do konca javnosti pojasnjuje, da se zaradi kant pač ne odhaja … Več