MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Popoln sistem za obsodbo nedolžnih

    V ZDA je plea bargaining oziroma postopek pogajanj o priznanju krivde skorajda povsem izpodrinil pravo sojenje, saj se s pogajanji med tožilcem in obdolženčevim zagovornikom konča približno 95 odstotkov zadev. Pri tem se kažejo številne anomalije, ki so v ameriški teoriji zelo dobro raziskane. Najnevarnejša posledica teh postopkov je, da so lahko obsojeni tudi nedolžni ljudje. Profesor Albert W. Alschuler, med ameriškimi kolegi včasih šaljivo poimenovan kar Mr. Plea Bargaining, zaradi pomembnega raziskovalnega prispevka k razumevanju tega kazenskoprocesnega fenomena, je prav letos objavil svoj zadnji razmislek na to temo, ki ga je poimenoval kar A Nearly Perfect System for Convicting the Innocent (Skoraj popoln sistem za obsodbo nedolžnega). V njem opozarja na številne razloge, ki vplivajo, da se je ameriški sistem plea bargaining sprevrgel v skorajda natančno to: popoln sistem za obsodbo (tudi) nedolžnih. Nekaj, kar se v kazenskem pravu absolutno ne bi smelo dogajati. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Klasično sojenje hitro izginja

    Od uveljavitve hitrejših načinov zaključevanja kazenskih postopkov v Sloveniji mineva pet let. Strokovna javnost in tudi akterji kazenskega postopka so se ves ta čas izmikali odgovorom na pomisleke, da novosti (priznanje krivde, pogajanja in sporazumi s tožilstvom ter kaznovalni nalog) povečujejo krivičnost in neenakost v kazenskem postopku. Nekateri so to potihoma priznavali, javno pa tega niso želeli potrditi, češ da ni bilo opravljenih dovolj analiz in ni konkretnih podatkov. Vmes se je uporaba institutov hitrega sojenja izjemno naglo povečevala. V slovenskem kazenskem postopku, ki je donedavnega veljal za sistem z veliko varovalkami in so zato tožilci včasih Slovenijo posmehljivo imenovali »oaza človekovih pravic«, so danes na klasičnem sojenju, kjer lahko obtoženci pred sodnikom povedo kaj v svoj prid, obsojeni le še štirje od desetih obsojencev. Več

  • Peter Petrovčič

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Družba

    Nesrečne osebne okoliščine

    Na zadnji februarski dan so policisti na ljubljanski železniški postaji ugotavljali istovetnost posameznika, katerega ime hranimo v uredništvu. Ker je policiste v civilu zaprosil, naj tudi sami izkažejo istovetnost, je z lažjimi poškodbami končal na policijski postaji in jo zapustil s plačilnim nalogom z globo v skupni višini 1151 evrov zaradi domnevne storitve treh prekrškov s področja kršenja javnega reda in miru ter odrekanja sodelovanja s policijo. Več

  • Peter Petrovčič

    31. 3. 2017  |  Politika

    Tebi, Slovenija, domovina 

    Spoštovani, iskrena hvala najprej suverenu te države, torej ljudem. Od vas prihaja Ustava in zaradi vas je Ustava. Hvala za priložnost in odgovornost služiti, vsem z enakim spoštovanjem. Hvala tudi tistim od vas, ki ste mi ves čas zaupali. Kot sem zapisal že ob soglasju h kandidaturi, ob tako trdni podpori bi za pravno državo šel na tnalo slovenske realnosti ne enkrat, dvakrat, ampak stokrat, če bi bilo treba. Hvala tudi temu Zboru za izvolitev, tistim, ki ste obkrožili moje ime s takšno večino. Kdor pa vladavino ljudi jemlje resno, si obenem ne želi izvolitve s stoodstotno podporo, zato enaka hvala tudi tistim izmed vas, ki ste k tej odločitvi prispevali njeno demokratičnost. Več

  • Peter Petrovčič

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Politika

    Težavno vročanje

    Za sodno pisanje, vabila, pozive, sodbe, skratka vse sodne akte, velja, da se po določenem času neuspešnega vročanja vzpostavi fikcija, da se imajo za vročene. Seveda pa ima sodna oblast tudi možnost, da poskrbi za dejansko, fizično vročitev nekega pisanja, če tako želi, in sicer to opravi vročevalec, ki ga akreditira sodišče. Vročitev posameznega pisanja je namreč v nekem pogledu skorajda enako pomembna kot odločitev sodišča sama. Od vročitve je namreč odvisen nadaljnji potek postopka, vsi nadaljnji roki. Več

  • Peter Petrovčič

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Politika

    Nepoznavanje pravih ljudi in revščina škodita

    Številni kazalci kažejo, da so dandanes družbe oziroma države v materialnem smislu bogatejše, kot so bile kadarkoli v zgodovini. Zato se zdi, da bi moralo biti na voljo največ javnih sredstev doslej za zagotovitev dovolj velikega in kakovostnega pravosodnega sistema, ki bi omogočal najbolj enakovredno obravnavo vseh ljudi doslej. A realnost je drugačna, pravzaprav nasprotna. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Politika

    Ustavnosodno nazadovanje

    Ustavno sodišče odloča o številnih družbeno in politično pomembnih vprašanjih, ne nazadnje o človekovih pravicah. Se je kaj spremenilo, da ustavno sodišče do teh vprašanj z leti zavzema vse bolj konservativna stališča in da o njih celo ne odloča, ko bi lahko ali bi moralo? In da na nekaterih področjih, recimo pri pravicah istospolnih, celo zavira razvoj človekovih pravic, o katerem se je bila sposobna dogovoriti celo večina v državnem zboru? Spremenilo se ni nič, razen seveda personalne sestave na ustavnem sodišču. Ta se je v dobrega pol leta zelo spremenila, zamenjali sta se dve tretjini ustavnih sodnikov oziroma šest od devetih. Kakšno bo njihovo »desetletje«? Več

  • Peter Petrovčič

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Politika

    Probacija …

    Vlada je prejšnji teden v državni zbor poslala predlog zakona o probaciji, s katerim bo uvedla probacijsko službo, ki bo po zgledu takšnih služb v tujini skrbela za resocializacijo in reintegracijo obsojencev. A ne vseh, pač pa zgolj obsojencev na pogojne kazni in tistih, ki bodo kazen odslužili z alternativnimi oblikami kazenskih sankcij, kot je delo v splošno korist. Strokovno delo z obsojenci med prestajanjem zaporne kazni ostaja v domeni zaporskih služb in centrov za socialno delo. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Politika

    Tujec ali človek

    Slovensko ustavno sodišče je razveljavilo odločbe sodišč in upravnih organov, ki so odredili deportacijo romske družine iz Slovenije na Kosovo. Odločitev oblastnih organov je razveljavilo, ker ti v postopkih niso upoštevali osebnih okoliščin posameznega tujca. Ali to nakazuje odločitev ustavnega sodišča, če bi presojalo zakon o tujcih? Ta določa prav to – izgon tujcev in preprečevanje vstopa v državo brez upoštevanja osebnih okoliščin. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Družba

    Živi ščit za Alep

    »Čas je za akcijo! Ne moremo sedeti za prenosniki in nič narediti. Ne moremo piti kave in nič narediti. Dovolj imamo klikanja na žalostne in osuple obraze na Facebooku in pisanja ’to je tako strašno’ in ’tako smo nemočni’. Ne, nismo nemočni! Veliko preveč nas je! Gremo v Alep. Iz Nemčije v Alep, po t. i. begunski poti, le da v nasprotno smer.« Tako se začne manifest skupine Civil March for Aleppo, ki se je na pot odpravila 26. decembra lani in v začetku marca prečkala Slovenijo. Več