MLADINA Trgovina

Urša Marn

  • Urša Marn

    24. 5. 2008  |  Mladina 21

    »Glavna usmeritev novodobnih investitorjev je eksces.«

    Vojteh Ravnikar in Robert Potokar

    So hiše, ki kričijo, štrlijo, se napihujejo in na vso moč opozarjajo nase. In so hiše, ki s svojo zadržanostjo v prostor vnašajo trajno vsebino. Profesor Vojteh Ravnikar in Robert Potokar nista "trendi" arhitekta. To odkrito priznavata tudi sama. » Nisva nagnjena k ekscesom, čeprav je eksces glavna usmeritev novodobnih investitorjev. Več

  • Urša Marn

    24. 5. 2008  |  Mladina 20

    Čakalne vrste za najmlajše

    /media/www/slike.old/mladina/vrtcinaslovkamaksimalno_b5.jpg

    » Komisija je ugotovila, da vaš otrok ni sprejet v vrtec in je uvrščen na čakalno listo.« Tak odgovor je v zadnjih dneh dobilo nekaj tisoč staršev po Sloveniji. Samo vrtci na območju Mestne občine Ljubljana so odklonili 3920 otrok. Glavno mesto je še posebej izpostavljeno, saj se poleg višje rodnosti sooča tudi z naraščajočim številom priseljencev in ogromno dnevno migracijo. Več

  • Urša Marn

    19. 5. 2008  |  Mladina 19

    Konec zgodbe o uspehu na kredit

    Minister za finance Andrej Bajuk se ne strinja z oceno Evropske komisije, da smo bili v Sloveniji lani priča pregrevanju gospodarstva.

    » Korak za korakom vlada najeda zdrave gospodarske temelje,« je januarja lani v Mladini zapisal dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji finančni minister v vladi Antona Ropa. Če se je Mramorjeva ostra kritika ekonomske politike sedanje vlade še pred poldrugim letom morda zdela nekoliko preostra, je danes, ob visoki inflaciji, rekordnem zunanjem dolgu in padcu gospodarske... Več

  • Urša Marn

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    ”Janša nas reže kot salamo”

    Marko Štrovs, član izvršilnega odbora Nove Slovenije

    Član izvršilnega odbora Nove Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs je prepričan, da lahko NSi pred propadom na jesenskih volitvah reši samo izredni kongres. V pismu občinskim odborom stranke predlaga, da bi na kongresu prevzeli staro ime Slovenski krščanski demokrati ter izvolili predsednika in organe stranke. Nekateri vodilni politiki stranke so predlog označili kot destruktiven, Štrovs pa vztraja, da so spremembe nujne, če se NSi ne želi utopiti v Janševi SDS. Več

  • Urša Marn

    13. 4. 2008  |  Mladina 14  |  Politika

    Slab izkupiček Slovenije

    Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar se načrtno izogiba omembi dejstva, da je Slovenija pri črpanju iz Evropskega socialnega sklada najslabša med vsemi članicami EU.

    Slovenija ima do konca leta 2015 iz evropske blagajne pravico načrpati dobrih pet milijard evrov. Od tega 4,2 milijarde evrov iz kohezijskega in strukturnih skladov, 900 milijonov evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 21,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za ribištvo. Toliko denarja nam je Bruselj odobril v programskem obdobju 2007-2013, pri čemer imamo možnost črpanja še dve leti po... Več

  • Urša Marn

    13. 4. 2008  |  Mladina 14

    Poslednje darilo

    Nemški tanki pri kočevskem gradu po zavzetju mesta leta 1943. Nobena slovenska vlada ni zbrala dovolj poguma, da bi Nemčiji postavila novo zahtevo za poplačilo vojne škode. Več

  • Urša Marn

    28. 3. 2008  |  Mladina 12  |  Kultura

    "Hitre spremembe v prostoru so vedno problematične"

    Zadnja leta je slovenska arhitektura deležna tolikšne pozornosti in je tudi v mednarodnem prostoru prejela toliko priznanj, da bi bilo nespoštljivo, če je ne bi cenili. Med mlajšimi kolegi naj omenim dela tandema Bevk-Perović, Maruše Zorec, Krušec arhitektov ... Bližja mi je arhitektura, v kateri je čutiti kontinuiteto ljubljanske šole. Če imata alfa romeo in fiat navkljub globalizaciji še vedno nekaj italijanskega značaja, VW in audi pa nemškega, je nekako samoumevno, da tudi pri arhitekturi, ki stoji v prostoru, cenimo pripadnost okolju. Ne gre za nacionalni izraz arhitekture. Verjamem pa, da se arhitektura mora odzivati na posebnosti prostora. Drugače na Gorenjskem kot na Krasu. Identiteta arhitekture, ki temelji na spoštljivem odnosu do prostora, je ena glavnih odlik ljubljanske šole za arhitekturo že od Plečnika. Arhitektura, ki je egocentrična, ki skuša pritegniti pozornost le z vsiljivo zunanjostjo, mi je tuja. Učinek spektakla je morda primeren za enkratne dogodke, arhitektura in mesto pa sta zavezana trajnosti. Več

  • Urša Marn

    14. 3. 2008  |  Mladina 10

    Slovenci v davčnih oazah

    Matjaž Gantar, KD

    Kneževina Liechtenstein je redko kdaj tema novic. Kot davčna oaza v osrčju Evrope, ki zagotavlja visoko stopnjo tajnosti, si prizadeva za čimmanjšo opaznost, da se lahko kapital iz vsega sveta nemoteno steka na njen teritorij. Novica, da je nemška obveščevalna služba od nekdanjega uslužbenca banke LGT za pet milijonov evrov kupila seznam računov 1400 strank te banke, je Liechtenstein spravila med glavne novice. Več

  • Urša Marn

    5. 3. 2008  |  Mladina 9

    Telekomunizem

    Vlada je pred neprijetno odločitvijo. Če izpelje prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije, bo to poslabšalo že tako skrhane odnose v koaliciji. Če prodajo ustavi, bo obveljala za nekonsistentno, hkrati pa ji bo mogoče očitati zapravljivost, saj bo kljub propadlemu razpisu dolžna poravnati stroške skrbnega pregleda, cenitve in svetovanja, ki skupaj presegajo 1,5 milijona evrov. Več

  • Urša Marn

    2. 3. 2008  |  Mladina 8  |  Politika

    Do soglasja s podkupnino?

    Bojan Petan, član lokalnega partnerstva Krško: 'Žalostno je, da so prav krajani, ki živijo blizu jedrskih objektov, obravnavani najbolj nezadovoljivo, zato vse bolj narašča odpor do umeščanja odlagališča.'

    Nobenega dvoma ni, da je gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov neizogibna. Sedanje skladišče v jedrski elektrarni Krško je bilo zgrajeno kot začasno. Danes je v njem 2300 kubičnih metrov odpadkov, letni prirast pa je povprečno 45 kubičnih metrov, kar pomeni, da bo skladišče polno okoli leta 2011. Nemoteno delovanje elektrarne do konca življenjske dobe leta 2023 in njeno razgradnjo je mogoče... Več