MLADINA Trgovina
  • Darja Kocbek

    8. 3. 2017  |  Svet

    Zakaj Nemci nasprotujejo vetrnicam

    V Nemčiji, državi, kjer je kanclerka Angela Merkel po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi napovedala zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2022 in energetski obrat s prehodom na obnovljive vire energije, ljudje protestirajo proti novim vetrnicam. V krajih, kjer naj bi jih postavili, so ljudje razdeljeni med ostre nasprotnike in zagovornike. V kraju Wittow na otoku Rügen, ki sodi v volilno okrožje Angele Merkel, se nekateri zakonski pari zaradi tega med seboj ne pogovarjajo več, tako nasprotniki kot podporniki zmerjajo lokalne politike, nekateri politiki se bojijo, da jim bodo na avtomobilih prerezali pnevmatike, poroča die Zeit. Več

  • Marjan Horvat

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Zakaj se učimo le o pisateljih?

    Ni naključje, da se veliko mladih (žensk) – med njimi je tudi Manca R. Renko, avtorica zanimivega življenjepisa (prezrte) pisateljice Zofke Kveder – sprašuje: Zakaj se učimo le o pisateljih? Zakaj v osnovnošolskih in srednješolskih berilih ni žensk? Več

  • Damjana Kolar

    8. 3. 2017  |  Kultura

    Drama o izpraznjenosti lagodnega življenja po istoimenski pesmi Patti Smith

    V Stari dvorani SNG Maribor bodo 10. marca ob 20.00 premierno uprizorili dramo Simona Stephensa Tisti občutek padanja (Birdland/Dežela ptic) v režiji Janusza Kice. Simon Stephens, eden najbolj prepoznavnih avtorjev sodobnega britanskega gledališča, je dramo Birdland (2014) naslovil po istoimenski pesmi ameriške punk rock legende Patti Smith iz leta 1975. Oblikoval jo je kot potovanje skozi sodobni svet, v katerem je edino merilo človekovega življenja uspeh, označen z zvezdništvom in denarjem. Več

  • Vesna Teržan

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Ženski ali moški princip?

    »Nezaslišano,« so šepetali in kasneje tudi kričali v Walesu ob zmagi avantgardnega projekta na javnem mednarodnem natečaju za operno hišo v Cardiffu. Izgovori, zakaj zmagovalnega projekta niso realizirali, so bili različni, na koncu je mestni svet javnost želel prepričati, da zaradi slabe finančne konstrukcije. In tako je sredi 90. let, ko so se v Veliki Britaniji na vseh koncih in krajih pripravljali na dogodek ob koncu tisočletja in ga želeli ovekovečiti s kakšno izredno arhitekturo, Wales ostal brez nove operne hiše. A resnica o tem nerealiziranem arhitekturnem projektu morda tiči v tem, da je zmagovalni projekt domislila in sprojektirala ženska (iraškega) rodu – Zaha Hadid – in da je bila njena arhitektura za Wales preveč napredna, preveč futuristična. Navsezadnje pa je bila na delu morda tudi »moška zarota«, saj je Zaha na tem natečaju premagala same velikane evropske arhitekture. Več

  • Izak Košir

    7. 3. 2017  |  Družba

    Krizni novi svet

    Sinapsa, Slovensko društvo za nevroznanost, bo tudi letos organiziralo Teden možganov. Pester program okroglih miz in predavanj bo tokrat osredotočen na krizo, tako na nivoju družbe, kot tudi na nivoju posameznika. Predstavili bodo, kaj se zgodi, ko se posameznik ne zna soočiti s krizami in se zateče v ''udobja'' tehnologij, kar se pogosto prelevi v različne zasvojenosti (pornografija, videoigre, družabna omrežja), ki so v današnji dobi v porastu predvsem med mladimi.  Več

  • Damjana Kolar

    7. 3. 2017  |  Kultura

    Nov cikel razstav v Ulični galeriji na Vegovi

    Na Vegovi v Ljubljani že tretjo sezono deluje TAM-TAM Ulična galerija. V prvih dveh letih se je pod vodstvom kuratorjev Irene Kazazić in CUK Kina Šiška predstavilo 25 umetnikov. V letošnjem letu kuratorstvo prevzema Mednarodni grafični likovni center Ljubljana s ciklom razstav z naslovom Pazi, sveža grafika! (Watch out! Wet print!). Na prvi razstavi, ki jo bodo odprli 7. marca ob 17.00, bo po izboru Božidarja Zrinskega razstavljal mariborski fotograf in oblikovalec Matjaž Wenzel, predstavili pa bodo tudi katalog "Ulična galerija LJ2016," v katerem so zbrani utrinki, reprodukcije umetniških del iz cikla "mimogrede." Več

  • Darja Kocbek

    6. 3. 2017  |  Svet

    Bo Trump gradil ali razgrajeval?

    V prvem mesecu mandata novega predsednika ZDA Donalda Trumpa je besedo normalno bilo mogoče slišati redko. Ko je pred dnevi nastopil v kongresu, je zvenel normalno. Toda če ga pogledamo podrobneje, sploh ni bil normalen, vsaj ne v luči tistega, kar je skupaj s svojimi sodelavci počel in govoril, ugotavlja v New Yorkerju Jeff Shesol, pisec govorov nekdanjega demokratskega predsednika Billa Clintona. Največje protislovje je bilo med predsednikom, ki je v kongresu obljubil »nov program za nacionalno obnovo«, in besedami njegovega glavnega svetovalca Stephena Bannona, ki je samo pet dni prej povedal, da je administracija pravkar začela projekt »razgradnje«. Kaj je torej res? Je zvezna vlada začela z gradnjo, kakor trdi predsednik, ali z razgradnjo, kot trdi njegov glavni svetovalec? Je mogoče, da počne oboje? Več

  • Uredništvo

    6. 3. 2017  |  Družba

    Zakaj je Omar Naber kot predstavnik Slovenije na Evroviziji problematičen

    "Naša država bo tu (na Evrovizij, op.p.) ponudila problematično podobo, sovražno do žensk. Medtem ko je pevec ob zaključku finalne prireditve pel svojo zmagovalno pesem, se je prijel za mednožje in s to gesto nakazal še svoj drugi prispevek k slovenskim (ne)kulturnim razmeram, ki ne zaznamujejo zgolj glasbe in kulturništva: vulgarizmi, seksizmi, in … kar je še posebej kritično in markira tudi življenjsko pot pevca, spolno nasilje," so v svojem javnem pismu zapisale Tanja Rener, Mojca Urek, Renata Šribar, Polona Mesec, Barbara Korun, Alja Adam in Nina Perger, članice združenja FemA.  Več

  • Damjana Kolar

    6. 3. 2017  |  Kultura

    Filmsko popotovanje po mejah Srednje Evrope

    V ljubljanskem Kinodvoru bo 7. marca ob 19.00 slovenska premiera dokumentarnega filma Brezmejno v režiji Petra Zacha, ki je nastal v nemško-slovenski koprodukciji. Gre za esejistični film ceste z liričnimi besedili Aleša Štegra, v katerem se srečujemo z različnimi protagonisti in njihovimi osebnimi zgodbami, ki odsevajo življenja onkraj meja. Njihove izpovedi služijo kot opomin na nevarnost, ki preži na skupno, z mejami neobremenjeno območje Evrope, saj se meje navkljub vsemu ponovno pojavljajo. Po filmu se bo v Kavarni z režiserjem in scenaristom Petrom Zachom, avtorjem besedila Alešem Štegrom in producentko Jano Cisar pogovarjala soscenaristka Petra Seliškar. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Prepričanja

    Večina prebivalcev Slovenije res verjame, da je hribolazenje (ne bomo se ukvarjali z izrazom samim) ena izmed posebnosti Slovencev – da je to nekaj, po čemer naj bi bili prepoznavni. To je sicer lepo, a resnici kaj prida ne ustreza: Slovenci sicer radi planinarijo, a niso nič kaj bolj hribolaški narod od drugih. Celo več: že dolga leta je proizvodnja planinske opreme izredno dobičkonosna in propulzivna gospodarska dejavnost prav zato, ker se jo gredo radi kar malodane vsi narodi po vrsti. Tudi okoli nas: ne le Avstrijci in Italijani, tudi Hrvati so na primer hribolaški narod. Razlika je le v tem, da se večini ne zdi, da je to njihova posebnost. Pač hodijo v hribe. Seveda pa s tem nočemo reči čisto nič slabega o hribolazenju oziroma pohodništvu in planinarjenju ter o vseh teh dejavnostih, ki se raztezajo vse tja do alpinizma. Več