Borut Mekina
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Danijel Bešič Loredan / »Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane«
Na pogovor z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom smo se pripravili ofenzivno: Zakaj ne želi omejiti popoldanskega dela zdravnikov, tako imenovanih dvoživk med zdravniki? Zakaj se upira ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kljub koalicijski pogodbi? Zakaj ne želi jasneje ločiti javnega zdravstvenega sistema od zasebnega? A nas je minister presenetil. Dopolnilno zavarovanje bo reformirano v roku leta dni, pravi, prav tako tudi popoldansko delo zdravnikov: čez leto dni naj bi bila tudi ločnica med javnim in zasebnim jasneje zarisana. Podrobnosti o tem minister sicer še ne želi razkriti, a iz njegovih odgovorov smo lahko razbrali, da bodo zdravniški popoldanski sp-ji prepovedani in da bodo lahko zdravniki delali le tam, kjer so zaposleni. Kar recimo pomeni, da bodo morali tudi zasebniki za njih plačevati dopuste, pa delovno dobo … Vse to so sicer obljube, je pa sedaj znan datum, ko bomo lahko prvi sveženj obljub preverili: to je 31. marec 2023.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Solastniki podjetja, ki ga je ustanovil urednik Odmevov, Logarju pomagali pri volilni kampanji
Podjetje Performans je »komunikacijsko podjetje mlajše generacije izkušenih posameznikov,« ki bodo pri svojem delu »ključno zaznamovali slovensko medijsko krajino prihodnosti,« piše na njegovi spletni strani. Zapisano drži. Dva od štirih lastnikov podjetja sta v zadnjih mesecih sodelovala in pomagala pri politični kampanji Anžeta Logarja, glavni ustanovitelj podjetja pa je po novem urednik Odmevov na RTV Slovenija.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Politika
Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Družba
Gledalci, ki so minuli teden pred televizijskimi sprejemniki čakali rezultate predsedniških volitev, so lahko v najbolj napetem trenutku, v uvodnem delu Dnevnika na RTV, prvič videli prispevek Ane Ave Gajić, ene iz skupine novinarjev in novinark, ki so v zadnjem obdobju prišli na nacionalko. Gajićeva, ki se sicer ukvarja še z marketingom ter oglaševanjem in ki je svojo kariero leta 2007 začela kot telo in obraz slovenskega Playboya, je z enega od volišč v slogu družabne kronike poročala, kako je »Sašo« zaklenil vrata: »Sašo, preverite, da bodo vrata res zaklenjena,« ga je opomnila in se hihitala: »Sašo, a imate ključe,« mu je sledila, medtem ko je Sašo z njimi rožljal pred živčnimi gledalci.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Ilustrirana biografija Nataše Pirc Musar
Natašo rodijo 9. maja 1968 v Ljubljani. Otroštvo preživlja v Mekinjah nad Kamnikom, lučaj proč od nekdanjega samostana uršulink. Kasneje bo dejala, da je otroštvo preživela v delavski družini, v kateri ni bilo prostora za luksuz. Že zgodaj spozna, kaj je to trdo delo. Očetu, ki dela v tovarni Titan, pomaga pri spravilu premoga v klet, materi, ki dela na zavodu za zdravstveno zavarovanje, pa s sestro Tatjano, če je le mogoče, pomaga pri vsakodnevni pripravi kosila. Kasneje ji kuha postane tudi hobi. Specializira se v peki slaščic, ki jih s pomočjo silikonskih modelov z veliko natančnostjo in obilo truda sestavlja po več dni.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
SDS je posebna politična stranka. Da bi razumeli njeno organizacijo ter kaj dejansko počnejo in čemu sledijo, je to najbolje prikazati s primeri.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
RTV / Na referendumu obkrožite »ZA«
Ta teden se začenja referendumska kampanja pred 27. novembrom, ko bomo na pobudo SDS za približno šest milijonov evrov odločali o prihodnosti treh zakonov. Zakona o vladi, s katerim naj bi po prepričanju SDS v Sloveniji dobili nerazumno veliko vlado s preveč ministri – mimogrede, koronski dodatki, ki so jih razdelili pod prejšnjo vlado, bi zadostovali za okoli 16 tisoč enoletnih ministrskih plač. Poleg tega bodo državljani morali odločati o zakonu o dolgotrajni oskrbi. V vladi Janeza Janše so namreč sprejeli ta zakon, pri tem pa niso določili načina financiranja. Ker manjka 600 milijonov evrov, želijo v vladajoči koaliciji uveljavitev zakona odložiti. In končno bomo na referendumu odločali tudi o prihodnosti novele zakona o RTV, ki so jo vložile koalicijske stranke, napisale pa so jo večinoma civilnodružbene organizacije, denimo Pravna mreža za varstvo demokracije.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
»Informativni program je od lani novembra zapustilo že okoli 50 zaposlenih«
TV Slovenija je šla v zadnjih petnajstih letih skozi več turbulentnih obdobij, v katerih so vladajoči poskušali njene novinarje politično razdeliti, a tako hudo, kot je sedaj, opisuje Helena Milinković, ni bilo še nikoli. Helena Milinković ima za seboj že dolgo novinarsko kariero. Zaposlena je v zunanjepolitičnem uredništvu, bila je tudi voditeljica in urednica Globusa, ene od oddaj, ki jih je novo RTV vodstvo novembra lani ukinilo. Ker protesti novinarjev in strokovne javnosti niso bili učinkoviti, so se novinarji tedaj tudi sindikalno aktivirali. Milinkovićeva je od tedaj predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS in Sindikata novinarjev TVS.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Družba
Kako dolgo bodo zdravniki še izjema?
V Nemčiji je 416 tisoč zdravnikov. Dober odstotek, okoli 4 tisoč, jih ima status tako imenovanega svobodnega zdravnika (Honorarzt). Svobodni zdravniki v Nemčiji obstajajo od leta 2006 in so se kot posebna poklicna skupina oblikovali v času, ko je podjetniška in tržna ideologija po vsej Evropi dobila svež zalet. Status nemškega svobodnega zdravnika približno ustreza statusu slovenskega zdravnika kot samostojnega podjetnika in tudi vzniknil je iz podobnih nagibov. Bolj fleksibilni, leteči zdravniki, ki delujejo kjerkoli in kadarkoli, naj bi bili sodoben odgovor na pomanjkanje tega kadra. V Nemčiji se je ta inovacija hitro razvila. Kmalu so se pojavili tudi klicni centri kot posredniki, kamor lahko bolnišnice kličejo in takšne zdravnike kot samostojne podjetnike – večinoma gre za anesteziologe – najamejo za kak dan ali za kakšno operacijo. Imenujejo se Doc-to-Rent, Hire a Doctor ali DocTime24. A kmalu so se pojavile težave, povezane z odgovornostjo teh zdravnikov za napake, s plačevanjem njihovih socialnih prispevkov, trajanjem njihovih dežurstev, višino plačil, ki so jih dobivali in podobno.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
Slovenija je bila edina država, v kateri so v času epidemije javni uslužbenci – ne pa recimo najbolj obremenjeni v gospodarstvu, kot so bile trgovke – prejemali posebni dodatek za delo v tveganih okoliščinah. Ta dodatek je bil eden najdražjih ukrepov v boju proti epidemiji. Prejemali so ga policisti, vojaki, zdravniki, zaposleni v centrih za socialno delo in šolah, skupaj pa je ta ukrep stal več kot pol milijarde evrov. Največji delež od tega so sicer prejeli zdravniki. Nekaj tisoč zdravnikom je država za skupaj 17 mesecev epidemije izplačala 116 milijonov evrov dodatka.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
Zoran Janković se je zapisal v zgodovino Ljubljane kot župan z najdaljšim stažem, župan je že od leta 2006, torej 16 let. Pred njim je bil rekorder – 14 let županovanja – Ivan Hribar, ki je mesto vodil od leta 1896 do 1910. In tudi tokrat, pred novimi lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, nič ne kaže, da bi mu kateri od političnih tekmecev stregel po mandatu. V boj z njim se želijo namreč zapoditi večinoma klasični strankarski kandidati, poskusi teh, da bi zamajali njegovo vladavino, pa se na zadnjih volitvah niso izšli.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Kako država Magni pomaga, da nima zaposlenih
Prva neuradna informacija, da v Slovenijo prihaja avtomobilski velikan Magna, je v javnosti zakrožila septembra 2016. Magna načrtuje selitev dela proizvodnje iz Gradca v Hoče in v dveh letih, torej do leta 2018, naj bi v njej na novo zaposlili 3000 ljudi, so pisali mediji. Kmalu za tem je Magna v Sloveniji ustanovila podjetje in tedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je uredil, da je lakirnico postavila na kmetijskem zemljišču in vodovarstvenem območju, pri čemer je šlo v nič okoli 100 hektarjev plodne zemlje. Pri tem je prekršila še več drugih zakonov, gradnjo je začela še pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. V zameno je za naložbo približno 140 milijonov evrov dobila 18 milijonov evrov državne subvencije.
-
12. 10. 2022 | Politika
V TEŠ pokurili privarčevani plin
Zaradi povečanih tveganj pri oskrbi s plinom je Evropska komisija pred meseci sprejela priporočilo o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov. Slovenija je temu sledila, avgusta se je pri nas poraba že zmanjšala za približno 13 odstotkov. V Plinovodih in Geoplinu so tedaj ponosno ocenjevali, da bo Slovenija lahko dosegla 15-odstotno zmanjšanje porabe. A že naslednji mesec so se statistike pokvarile. V Termoelektrani Šoštanj so namreč za 11 dni prižgali plinsko turbino in potrošili za kar 5 odstotkov v mesecu septembru porabljega plina v Sloveniji, kot so nam v odgovoru na naše vprašanje potrdili v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE):
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
»Ob najhujših zdrsih demokracije nikoli nisem bila tiho«
Nataša Pirc Musar je pravnica, ki je kariero začela kot novinarka na RTV in potem na POP TV. Kot dolgoletna informacijska pooblaščenka je postala priljubljena zaradi svojih odločnih javnih nastopov. Sedaj je favoritinja za predsednico države. A razmeroma visoka prednost pred ostalimi ji v zadnjih tednih kopni. Med kampanjo javnosti seveda ni ušlo dejstvo, da spada Nataša Pirc Musar z možem med premožnejši sloj prebivalcev, ki je obogatel v času privatizacije. Njena morebitna zmaga je zato vse bolj odvisna od soočenj in njenih odgovorov na očitke. Je pa tudi res, da se je Nataša Pirc Musar v tekmo odpravila med prvimi, samostojno, brez podpore katere od političnih strank, in da je med vsemi kandidati javnosti najbolj poznana.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
Minuli teden je Slovenski državni holding (SDH) na izredni skupščini Darsa zamenjal štiri nadzornike. Oditi je moral Robert Rožič, dolgoletni član SDS, ki je Janezu Janši v preteklosti pomagal pri osebnih nepremičninskih poslih. Pa recimo Štefan Šumah, občinski svetnik SDS na Ravnah na Koroškem, odšla sta tudi Jože Oberstar in Jožef Zrimšek, ki sta pod vlado Janeza Janše prišla do funkcij s podporo strank SMC in DeSUS. Je pa na položaju člana nadzornega sveta ostal Anton Guzej, ki je tja prišel s podporo NSi.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
Upravno sodišče je razsodilo, da mora ljubljanski univerzitetni klinični center Mladini poslati poimenski seznam svojih zaposlenih, ki so v času epidemije prejeli najvišje covidne dodatke. Mladina je seznam covidnih rekorderjev zahtevala leta 2021, a so v kliničnem centru zahtevo zavrnili, češ da bi objavljeni seznam lahko povzročil motnjo v delovanju bolnišnice, »saj bi bili zaposleni določeno obdobje osredotočeni na odzive okolice glede javne objave njihovih dodatkov, namesto na svoje delo«.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Politika
Ena bolj komičnih ugotovitev revizije najdražjega slovenskega nakupa orožja in opreme doslej, nakupa 45 osemkolesnikov tipa boxer za (neto) 281 milijonov evrov, se nanaša na tehniko in tehnologijo preverjanja kakovosti teh 43-tonskih monstrumov. Ker stane eno vozilo več kot 6 milijonov evrov, bi od odgovornih pričakovali, da v državo ne uvozijo mačkov v žaklju. Zaradi slabih izkušenj z nabavo patrij so vladni politiki in poslanci leta 2017 in 2018 generalštabu ukazali, naj tokrat kupijo preizkušena in serijsko izdelana vozila. V zadnjem srednjeročnem obrambnem programu piše, naj vojska kupi »vozila 8x8, ki so bila že preizkušena v operativni uporabi, brez posebnih večjih prilagoditev in dodatnega razvoja za Slovensko vojsko«. In kaj so naredili v generalštabu? Razmišljali so in razmišljali – in kot da so zadeli na loteriji, so od variante do variante in iz leta v leto dodajali novo opremo in še debelejše oklepe, dokler niso izbrali najdražje, a tudi eksperimentalne izvedenke osemkolesnika tipa boxer, katerega operativno sposobnost so na koncu preverjali, če citiramo iz sicer interne revizije, s pomočjo »časopisnih člankov«.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
»Zadnji podatki kažejo, da smo v EU od ruskega plina odvisni le še v približno desetih odstotkih«
Marjan Eberlinc, vodja uprave Plinovodov, državnega podjetja, ki upravlja slovensko plinsko infrastrukturo, je bil v zadnjem obdobju eden glasnejših promotorjev rabe zemeljskega plina. Strojnik po izobrazbi je leta 1976 poklicno pot začel v inženirski družbi Rudis. Leta 2000 je nato postal tehnični direktor družbe Geoplin, pet let za tem, ko smo v Sloveniji plinsko infrastrukturo osamosvojili od distribucije, pa je prevzel vodenje Plinovodov. Eden njegovih največjih projektov na tem delovnem mestu je bil načrt gradnje Južnega toka, ruskega plinovoda, po katerem bi plin v Slovenijo pritekal prek Bolgarije, Srbije in Madžarske. V tistem času je tesno sodeloval z ruskim Gazpromom.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Politika
Zoran Janković je bil simbol odprte Ljubljane. Na začetku politične poti ni dobil ljudske podpore zgolj zato, ker je bil uspešen menedžer, v času razplamtevanja nestrpnosti, sovraštva, pogroma proti drugače mislečim se je uprl Janezu Janši. Tak je bil Zoran Janković, ko je prvič zmagal na lokalnih volitvah. Odprt človek s patentiranim nasmeškom, strpen politik, ki je znal spodbujati sožitje med ljudmi, direktor, za katerim so zaposlene točile solze. Številni projekti, ki jih je pomagal ustvariti kot politik, so to njegovo usmeritev potrjevali. Gradnja džamije je bila takšen projekt; z njim se je župan brez pomislekov uprl lokalni nestrpnosti, pa čeprav je bil zaradi tega deležen salv žaljivk. Drug primer je bila njegova podpora skupnosti LGBT v času, ko je v Ljubljani naraščala nestrpnost proti njenim članom.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Politika
»Ta kriza ponovno razkriva šibke točke v naši verigi preskrbe s hrano«
Irena Šinko, oseminpetdesetletna pravnica in inženirka zootehnike, je vodenje kmetijskega ministrstva prevzela v zahtevnih časih. Potem ko smo med finančno krizo razgradili velike organizacije v tem sektorju, predelovalno industrijo in trgovino, so sedaj prišle poleg vojne v Ukrajini vse bolj očitno na dan še posledice podnebnih sprememb. Ministrica, ki smo jo po letu 2010 poznali predvsem kot odprto in nemalokrat tudi odločno vodjo sklada kmetijskih zemljišč, ki je večji del svojega življenja v rodnem Prekmurju spremljala počasno propadanje kmetijskih organizacij, je v vlado stopila s prepričanjem, da je mogoče trende obrniti.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Politika
Iz Telekoma se poslavljajo kadri SDS, ki so tik pred tem sklenili posel z bajno provizijo
Ta teden se od svojih položajev poslavlja še ena skupina kadrov iz stranke SDS, ki je pod vlado Janeza Janše obvladovala enega najpomembnejših podjetij v državni lasti, to je podjetje Telekom. Kapitalska družba (KAD) je že v začetku avgusta zahtevala zamenjavo nadzornikov Telekoma, to je Jurija Toplaka, Radovana Cerjaka, Marka Kerina, Karle Pintar in njihovega predsednika Iztoka Černoše, pri čemer so kot razlog za odpoklic navedli »upravičenost sprejema … določenih preteklih investicij … npr. nakup podjetja Actual I.T.«.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Vedo, zakaj, ne vedo pa, s kom in kako
»Od prvega septembra bodo plačane vse opravljene zdravstvene storitve v javnem sistemu zdravstva,« je ta teden na novinarski konferenci po seji vlade slavnostno napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ukrep, ki ga je sprejela vlada Roberta Goloba, je eden najpomembnejših elementov nove zdravstvene politike. Je način, s katerim želi vlada okrepiti javno zdravstvo, in je del dolgo napovedovanega stresnega testa, s katerim naj bi v vladi preverjali zmožnosti javnega sistema. »Vsi zdravstveni zavodi imajo tako možnost izvajanja dodatnih storitev po svojih zmožnostih. Delali bodo lahko tudi 115-odstotno,« je ponazoril minister Loredan. A ta ukrep, ki je na prvi pogled videti kot veliko darilo javnemu zdravstvu, bo koristil predvsem zasebnikom.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Zasebne zavarovalnice prosijo ministrstvo, naj vzame milijone evrov
V času epidemije smo se državljani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Bolnišnice so vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi so poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev in tudi manj stroškov – pa čeprav smo državljani tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali enako visoke premije.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Poklukar: Naj se zavodi spremenijo v podjetja
Za bivšega ministra Janeza Poklukarja je odziv zdravniških organizacij na zavezo koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, da bodo ukinili popoldansko delo zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih, dokaz, da bi morali javne zavode preoblikovati v javna zdravstvena podjetja v 100-odstotni lasti države.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Politika
Sloveniji že tri mesece vlada koalicija pod vodstvom Roberta Goloba, a na številnih ključnih položajih še vedno sedijo politično imenovani kadri bivše vlade, ki se jih nova koalicija noče ali ne more znebiti. Kadri, ki so na položaje prišli predvsem zaradi strankarske pripadnosti, so po dveh letih grobega kadrovanja posejani od najvišjih do najnižjih pozicij, zasedajo pomembne položaje v vladnih organih ali na ministrstvih in še vedno sprejemajo odločitve v najpomembnejših državnih podjetjih. Tudi analiza kadrovanja v državni upravi, ki so jo ta teden končali na ministrstvu za javno upravo, razkriva razsežnost tega problema.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
V SDS imajo prav. Mogoče pa bi bilo treba vodni top prodati.
Vodni top, 1,2 milijona evrov vredna naprava s tremi brizgalnimi šobami, z dometom 60 metrov, so pri policiji pojasnili leta 2017 ob nakupu, se lahko uporablja za različne namene. Lahko protestnike zaliva z vodo, vodi lahko policisti dodajajo solzivec, kot se je to zgodilo septembra lani ob protestih proti vladi in ukrepom PCT, lahko brizga celo barvo in z njo denimo označuje izgrednike, lahko pa se uporablja kot sredstvo za gašenje požara.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Letalo Spartan, ki ga je Tonin kupil za 72 milijonov, za gašenje ni najprimernejše
Slovenska vojska za gašenje iz zraka uporablja letala Pilatus PC-6, pri katerih se poseben rezervoar nosilnosti 800 litrov namesti v kabinski del, ter helikopterje Bell 412, ki uporabljajo podvesno vrečo, tako imenovano Bambi Bucket, nosilnosti 1000 litrov, ter helikopter ASL523 Cougar z podvesno vrečo nosilnosti 2500 litrov. Tu sta še policijski Bell 412 in dva AW169, ki lahko nosita podvesne vreče z 800 litri vode.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Zadnji velik požar na slovenskem delu Krasa je izbruhnil leta 2006. V analizah je znan kot požar Šumka, nastal pa je 21. julija ob 17. uri v bližini ceste Komen–Branik. Ker pozno popoldne sonce ni bilo več tako močno, ga je verjetno povzročil človek. Morda je kdo na suh kraški teren odvrgel kakšen ogorek in suha vegetacija je hitro zagorela. Gasilci prostovoljnega društva Dornberk so obvestilo o požaru dobili ob 17.05 in že čez 24 minut sta bili na kraju požara dve ekipi 23 gasilcev s šestimi vozili. Njihov odziv je bil izjemen. A zaradi suše in vetra požara niso mogli ukrotiti. V petih dneh, do 26. julija, ko je šele obilno deževje pripomoglo k zaključku, je pogorelo 950 hektarjev gozda in travnikov, ker se je požar zelo hitro razširil. Verjetno bi ga bilo povsem na začetku mogoče ustaviti, a z veliko močnejšim odzivom, torej tudi odločnejšim posredovanjem iz zraka. Čeprav so tedaj gasilci zaprosili za helikopter, pa ga tja ni bilo.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Evropska komisija že leta meri digitalno razvitost držav članic EU. V zadnjem poročilu je Slovenija na večini področij v povprečju. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU. Na vsaj dveh področjih pa smo slabši. Eno je dostopnost hitrega interneta. Predvsem na podeželju, so zapisali avtorji poročila, je ta dostopnost – očitno zaradi razgibanosti površja naše države – podpovprečna. Zaradi tega živi v Sloveniji nadpovprečno veliko ljudi, ki še nikoli niso uporabljali interneta – to so predvsem starejši. Slaba in podpovprečna je Slovenija tudi pri razvoju digitalnih javnih storitev.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Koliko in komu je bivša vlada plačevala za svetovanje pri nastopanju v javnosti
Ministrstva v kvoti NSi niso edina, ki so podpisovala drage in pogosto nenavadne svetovalne pogodbe. Zelo veliko so na tem področju vložili na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom ministrov iz bivše stranke SMC. Tako je bivša ministrica Lilijana Kozlovič v prvi polovici leta 2021 sklenila pogodbo z oglaševalsko agencijo 101. Agencija naj bi s »ključnimi zaposlenimi«, tudi z ministrico, izvedla delavnice nastopanja v javnosti, pripravili pa so jim tudi »komunikacijski načrt glede predvidenih zakonodajnih aktivnosti v letu 2021«. Ministrstvo je omenjeni agenciji za 51 ur »strateškega svetovanja« plačalo 31.000 evrov, oziroma 600 evrov na uro.
