MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Politika

    Plen stoletja

    Širjenje Ajdovščine proti sredini Vipavske doline, kjer teče primorska hitra cesta

    Spreminjanje namembnosti zemljišč iz kmetijskih v zazidalna je v Sloveniji postalo nacionalni šport. Ne brez razloga, saj to takoj pomeni občuten skok cene zemljišča. Postalo je poligon za lahke zaslužke in idealen okvir za okoriščanje lokalnih funkcionarjev ter njihovih znancev, sorodnikov in »Prijateljev«. Okoljska, krajinska, kmetijska in simbolna vrednost kmetijskih zemljišč ne zanima nikogar. Več

  • Staš Zgonik

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Družba

    Umetno življenje? No ja ...

    J. Craig Venter (levo) in sodelavec Hamilton Smith, ponosna starša

    »Ustvarjeno umetno življenje. Smo postali bogovi?« Takole nekako bi bil videti generični naslov za medijska poročila preteklih nekaj dni, ki so obravnavala stvaritev prvega organizma z umetno dedno zasnovo, s sinteznim (in ne sintetičnim, kot bi lahko sklepali iz angleškega izraza »synthetic«) genomom, ustvarjenim iz kemikalij v laboratoriju. Več

  • Staš Zgonik

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Družba

    Dr. Katja Drobnič: »Vsi dokazi so enako pomembni.«

    Dr. Katja Drobnič

    Dr. Katja Drobnič je diplomirala na Biotehniški, doktorirala na Medicinski, redno pa predava na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in ljubljanski Biotehniški fakulteti. Zaposlena je na Policiji, v Centru za forenzične preiskave. Njena specialnost so forenzične analize DNK. Redno opravlja tudi vlogo izvedenke v sodnih procesih. Več

  • Staš Zgonik

    17. 6. 2010  |  Mladina 24  |  Družba

    Operacija »Terminirati terminale«

    /media/www/slike.old/mladina/terminalavlje_janez_miku.jpg

    Slovenija v pogovorih z Italijo o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu na prvi pogled deluje kot pes na vrvici. Lajamo, italijanska karavana pa gre dalje. Vsake toliko nam kdo še reče, naj sedemo in utihnemo. Nazadnje je to precej grobo storila italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, ki je na majskem sestanku v Trstu slovenskega kolega Roka Žarnića pred kamerami postavila pred dejstvo -... Več

  • Staš Zgonik

    10. 6. 2010  |  Mladina 23  |  Svet

    Katastrofa na Horizontu

    Družba British Petroleum se je leta 2001 odločila, da se mora njena podoba zaradi spreminjajočih se časov posodobiti. Postala je BP in si izbrala slogan »beyond petroleum«, kar naj bi nakazovalo novo usmeritev družbe v alternativna goriva. Kar se je 20. aprila zgodilo v Mehiškem zalivu, je jasen opomin, da gre pri tem za prazno floskulo. Več

  • Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaluckakajfezbogatajb5.jpg

    Od našega zadnjega intervjuja z dr. Kajfež Bogatajevo je minilo razmeroma malo časa, slabo leto in pol. A v tem času se je na področju boja proti podnebnim spremembam in znotraj klimatološke znanosti zgodilo toliko prelomnih dogodkov, da je bil za nov pogovor tako rekoč že skrajni čas. Od propadlega podnebnega vrha v Koebenhavnu in razkritja kočljive zasebne korespondence med vodilnimi klimatologi (t. i. afere ClimateGate) do odkritja napak v poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Vse skupaj je zaznamovalo tudi njen pogled na dogajanje v zvezi s podnebnimi spremembami. Več

  • Staš Zgonik

    29. 4. 2010  |  Mladina 17  |  Družba

    Ogrožen.si

    Gorazd Božič: »Zagovarjam finsko rešitev, pa kateri mora dostop do interneta spadati med z ustavo zagotovljene pravice.«

    Gorazd Božič je eden od ustanoviteljev in vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), ki usklajuje obveščanje in reševanje varnostnih problemov v računalniških omrežjih v Sloveniji, od vdorov do okužb in poskusov kraj identitete. SI-CERT že leta 1995 deluje v okviru Arnesa, Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Je tudi slovenski predstavnik v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA). Več

  • Staš Zgonik

    29. 4. 2010  |  Mladina 17  |  Družba

    Pogled od znotraj

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuthomas_nickson_monsanto_bkimg_2705.jpg

    Ni podjetja, ki bi bilo v razpravi o (ne)spornosti gensko spremenjenih rastlin omenjeno večkrat kot ameriška korporacija Monsanto, ki je brez dvoma največji igralec na hitro rastočem trgu rastlinske biotehnologije. In večinoma, če ne celo vedno, je Monsanto predstavljen negativno, po navadi brez možnosti odgovora, brez »uravnoteženja«. Zato smo priložnost, ko se nam je ponudila, seveda izkoristili. Dr. Thomas E. Nickson je vodja regulatornih politik za biotehnologijo v Monsantu. V Ljubljani se je udeležil sestanka ad hoc tehnične ekspertne skupine za ocenjevanje in obvladovanje tveganj pri Združenih narodih, v kateri so združeni strokovnjaki za biotehnologijo iz javnega in zasebnega sektorja in katere namen je oblikovanje smernic za učinkovitejše postopke upravljanja tveganj, ki jih prinaša raba genske tehnologije. Med obiskom si je vzel tudi čas za enourno predavanje na Biotehniški fakulteti, po njem pa smo ga povabili na pogovor. Ker se za intervju nismo vnaprej dogovorili z Monsantovo PR-službo, je v odgovorih, to je med pogovorom večkrat poudaril, izražal svoje osebno mnenje, vendar to kljub temu zelo dobro osvetljuje razmišljanje druge strani v razpravi o gensko spremenjenih organizmih. Več

  • Staš Zgonik

    21. 4. 2010  |  Mladina 15  |  Družba

    Umiranje po delcih

    /media/www/slike.old/mladina/il_onesnazenje.jpg

    O njej se je govorilo dolgo časa. Vsi so vedeli, da prihaja. In sredi marca smo jo po dveh opominih »vendarle« dočakali. Evropska komisija je sporočila, da namerava pred Evropskim sodiščem sprožiti tožbo proti Sloveniji zaradi preseganja omejitev koncentracije trdnih delcev v zraku. Treba je povedati, da tožbe še ni vložila. Na ministrstvu za okolje pričakujejo, da se bo to zgodilo prihodnji mesec. Več

  • Staš Zgonik

    8. 4. 2010  |  Mladina 14  |  Družba

    Razbijalec mitov

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuedzard_ernst_2008.jpg

    Edzard Ernst je pred 17 leti zapustil ugleden položaj, ki ga je imel na dunajski medicinski fakulteti, in se preselil v Veliko Britanijo. Tam je na Univerzi v Exeterju ustanovil oddelek za komplementarno medicino in postal prvi profesor komplementarne medicine na svetu. Zdravilci so bili najprej navdušeni nad tem, da njihova stroka dobiva znanstveno zaledje, a to navdušenje je hitro splahnelo. Nasprotno velja za zdravnike. Dr. Ernst se je odločil, da bo raziskal učinkovitost alternativnih terapij, pri tem pa si je za dokazovanje učinkovitosti postavil enaka pravila, kot veljajo v uradni medicini. Danes velja za eno največjih avtoritet na svojem področju. Je avtor več kot 700 znanstvenih člankov, pred dvema letoma pa je z znanim britanskim poljudnoznanstvenim piscem Simonom Singhom izdal knjigo Trick or Treatment?, v kateri sta skupaj predstavila znanstvene dokaze o (ne)učinkovitosti posameznih alternativnih terapij. Lani je izšel slovenski prevod knjige Zdravilo ali slepilo?. Komplementarna medicina je najpogosteje opredeljena kot raba alternativnih terapij za dopolnitev postopkov uradne medicine, izraz alternativna medicina pa naj bi označeval enake terapije, kadar se uporabljajo kot nadomestek za uradno medicino. Dr. Ernst sicer pravi, da se mu ne zdi preveč koristno govoriti o definicijah, sploh na področju, kot je komplementarna/alternativna medicina, kjer se posamezni terapevtski postopki tako zelo razlikujejo med seboj. Koristneje je govoriti o posameznih terapijah, poudarja. Več