MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    18. 6. 2009  |  Mladina 24  |  Družba

    Reprogramiranje narave

    /media/www/slike.old/mladina/intervju_jerala_velika_b5_20090608_6746.jpg

    Dr. Roman Jerala velja za enega slovenskih pionirjev sintezne biologije. Sintezna biologija je mlada veda, stara le kakih deset let, njeni »izumitelji« pa so pravzaprav računalniški inženirji, ki so se postopke s svojega področja odločili prenesti v biološke sisteme, zato se pogosto uporablja tudi izraz biološki inženiring. Dr. Jerala je kot mentor že trikrat vodil ekipo študentov na tekmovanju v sintezni biologiji iGEM, ki vsako leto poteka na znameniti ameriški univerzi MIT. Z dosedanjih nastopov so dvakrat odnesli glavno nagrado v absolutni konkurenci, leta 2007 pa so prvo mesto osvojili »zgolj« za področje zdravja in medicine, in to v konkurenci tako znamenitih univerz, kot so Harvard, Cambridge, Berkeley ... Več

  • Staš Zgonik

    4. 6. 2009  |  Mladina 22  |  Politika

    Dr. Borut Štrukelj, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaborut_trulekj_bkimg_2283.jpg

    Prof. dr. Štrukelj je nekdanji dekan Fakultete za farmacijo, zdaj pa vodi katedro za farmacevtsko biologijo. Deluje kot izvedenec v Evropski farmakopeji, v skupini za farmacevtske biomolekule, ter pri evropski Agenciji za evalvacijo zdravil (EMEA). Je tudi svetovalec ministra za zdravje. Je soavtor več svetovnih patentnih prijav in enega patenta na področju transgenih rastlin, na katerem v Sloveniji spada med pionirje. Pred leti je aktivno sodeloval v razpravi o varnosti gensko spremenjenih rastlin, nato pa se je, kot pravi, zaradi nerazumnega odnosa nevladnih organizacij umaknil. Več

  • Staš Zgonik

    13. 5. 2009  |  Mladina 18

    Športno prenašanje krize

    /media/www/slike.old/mladina/sportvasilij_bogar_in_igor_bavar_zdravko_primoifpa.jpg

    Med dogajanjem na svetovnih finančnih trgih in razvojem svetovnega športa v minulem desetletju obstaja precej vzporednic. Višina sredstev v obtoku je vrtoglavo narasla. Plače direktorjev in plače igralcev so poletele v nebo. Podjetja in športna moštva so se bila za rast ali ohranjanje tržnega položaja pogosto prisiljena čezmerno zadolževati. Več

  • Staš Zgonik

    16. 4. 2009  |  Mladina 15  |  Družba

    Sijaj, sijaj, sončece

    Fotonapetostna elektrarna Energetike Vransko, sestavljena iz strešnega in fasadnega dela (prva zgradba v Sloveniji) ter prosto stoječega sledilnika. Skupna moč 35 kW.

    Skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije je tudi izkoriščanje sonca za proizvodnjo električne energije v zadnjih letih skokovito poraslo. Po podatkih Evropske zveze fotonapetostne industrije (EPIA) se je skupna svetovna inštalirana moč fotonapetostnih modulov v letu 2008 v primerjavi z letom prej povečala za več kot 50 odstotkov, na 15 gigavatov (GW). Več

  • Staš Zgonik

    9. 4. 2009  |  Mladina 14

    Dr. Borut Bohanec, predstojnik Oddelka za agronomijo...

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikabohanec_borut_b520090406_5795.jpg

    Do uvajanja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v naše kmetijstvo ima, kot pravi, zelo pozitiven odnos. To je tudi razlog, da je med ekološkimi kmeti in okoljevarstveniki precej nepriljubljen. Po objavi tega intervjuja se bo njegova nepriljubljenost kvečjemu povečala. Nasploh se mu zdi, da je slovensko kmetijstvo, ki ga vse bolj usmerja politika, na katero prek ustvarjanja javnega mnenja vplivajo preslabo obveščeni mediji in premalo poučeni novinarji, ki najraje slišijo najbolj šokantne izjave okoljevarstvenikov, na številnih področjih krepko skrenilo z neke razumne poti. Več

  • Staš Zgonik

    26. 3. 2009  |  Mladina 12  |  Družba

    Narava uravnava samo sebe

    Richard S. Lindzen med svojim govorom na konferenci

    Dr. Richard S. Lindzen je atmosferski fizik in profesor meteorologije na Massachussets Institute of Technology (MIT). V svoji znanstveni karieri je poučeval tudi na univerzi Harvard, bil med drugim direktor Centra za zemeljsko in planetarno fiziko, je pa tudi ustanovitelj in prvi direktor Nacionalne službe vremenskih satelitov (National Weather Satellite Service). Več

  • Staš Zgonik

    2. 3. 2009  |  Mladina 6

    Antarktična legenda

    Peter Pedro Skvarča, glaciolog

    Peter Skvarča, argentinski Slovenec, je dolgoletni vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko. Ukvarja se večinoma s spremljanjem vpliva podnebnih sprememb na ledenike na Antarktiki, predvsem na Antarktičnem polotoku, in na jugozahodu Patagonije. »Poveljuje« skupinici štirih raziskovalcev, od katerih sta le dva redno zaposlena na inštitutu. Več

  • Staš Zgonik

    19. 2. 2009  |  Mladina 7

    Neprijetna (farmacevtska) resnica

    /media/www/slike.old/mladina/farmacijail_zdravstvo.jpg

    Velika farmacevtska podjetja, ki razvijajo nova zdravila (t. i originatorje), namerno zavirajo in zavlačujejo vstop proizvajalcem konkurenčnih - generičnih - zdravil na tržišče, četudi je patent za zdravilo že potekel. To je ključna ugotovitev preliminarnega poročila o omejevanju konkurence med farmacevtskimi podjetji, ki ga je konec novembra predstavila Evropska komisija. Več

  • Staš Zgonik

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Znanstveni prerok

    /media/www/slike.old/mladina/intervjunick_bostrom1.jpg

    Dr. Niklas Boström je švedski filozof z obsežnim znanjem iz fizike, nevrotehnologije, matematične logike in umetne inteligence, ki si je zaradi kariere v angleško govorečem svetu nadel temu primerno poenostavljeno ime. Vodi Inštitut za prihodnost človeštva, ki je del Fakultete za filozofijo na Oxfordski univerzi, na kateri seveda tudi predava kot redni profesor. Preden se je preselil v Anglijo, so njegova predavanja poslušali študenti na ameriškem Yalu. Meni, da obstaja nemajhna možnost, da bomo prihodnost, ki jo danes označujemo za »daljno«, dosegli že v tem stoletju. Prepričan je, da bo naravna človeška evolucija s tehnološkim razvojem postajala vse manj pomembna. Ne bi ga presenetilo, če bi izvedel, da živi v simulirani realnosti. Več

  • Staš Zgonik

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Politika

    Pravi šok za Evropo

    /media/www/slike.old/mladina/int_albin_rome_0944_bk.jpg

    > Očitno je šlo za politični spor in ne samo za poslovnega, saj so imeli glavno besedo v pogajanjih politiki. Vprašanja cene zemeljskega plina in cene tranzita, še posebej pa vprašanje tehnološkega plina za pogon kompresorjev, so povsem komercialna, so pa seveda zelo primerna, če jih hoče katera od vpletenih strani izkoristiti v politične namene. Več