MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    28. 10. 2010  |  Mladina 43  |  Družba

    Stewart Brand: "Okoljevarstveniki, spremenite stališča!"

    /media/www/slike.old/mladina/intervjustewart_brand.jpg

    Dvainsedemdesetletni Stewart Brand je okoljevarstvenik in pisatelj, večkrat opisan tudi kot »tehnohipi«. Najbolj znan je po tem, da je začel izdajati in je urejal publikacijo Whole Earth Catalog, katalog, ki je v 70. letih milijonom Američanov predstavljal nove zanimive izdelke za samozadostno in trajnostno bivanje, med drugim je veliko ljudi prav iz njega izvedelo za možnost uporabe alternativnih virov energije. V katalogu, ki je bolj ali manj redno izhajal še vse do leta 1998, izdelkov niso prodajali, temveč so zgolj navajali cene in prodajalce izbranih proizvodov. Ustanovitelj Appla, računalniški guru Steve Jobs, je Whole Earth Catalog opisal kot eno od biblij svoje generacije, kot Google svojega časa. Branda, ki velja za starosto okoljevarstvenega gibanja, so zadnja leta nekatera stališča okoljevarstvenikov začela tako motiti, da se je odločil napisati knjigo oziroma »manifest ekopragmatika« Whole Earth Discipline, v katerem opozarja, da gibanje tvega marginalizacijo, če se v imenu boja proti podnebnim spremembam ne odreče nekaterim zastarelim prepričanjem, med njimi sta najpomembnejši nasprotovanje jedrski energiji in gensko spremenjenim organizmom. Več

  • Staš Zgonik

    21. 10. 2010  |  Mladina 42  |  Družba

    Multipla mnenja

    Poseg v centru Medicor. Ekipa zdravnikov od leve proti desni: mag. Zoran Miloševič, anesteziologinja dr. Nadežda Črnič-Tokič, dr. Metka Zorc in dr. Miro Denišlič

    Že skoraj leto je minilo, odkar je italijanski kirurg dr. Paolo Zamboni z Univerze v Ferrari v znanstveni reviji Journal of Vascular Surgery objavil teorijo, da multiplo sklerozo, domnevno neozdravljivo avtoimunsko bolezen osrednjega živčevja, povzroča zožitev vratnih ven oziroma kronična cerebrospinalna venska insuficienca. Če bi to držalo, bi lahko do zdaj neozdravljivo bolezen ozdravili s precej preprostim... Več

  • Staš Zgonik

    14. 10. 2010  |  Mladina 41

    Katastrofični potencial

    Deponija Za Travnikom, kamor Cinkarna Celje odlaga sadro

    Odprti rezervoar za rdeče blato, ostanek po predelavi boksitne rude v glinico, je popustil. Okoliške vasi je skozi 25-metrsko razpoko zalila močno alkalna snov s pH-jem nad 10, ki v nasprotju s kislinami povzroča zahrbtne kemične opekline, saj v stiku s kožo človek ne čuti ničesar. Rdeča gmota je kmalu našla pot v bližnje vodotoke in začela pot proti Donavi. Več

  • Staš Zgonik

    7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Družba

    Nanogradnja

    Dr. Danijel Rebolj: \

    V računalniku ustvarite popoln digitalni model zgradbe, z vsemi stopnicami, okni, napeljavami. Na izbrano zemljišče pripeljete poseben visokoločljivostni projektor in ga čvrsto pritrdite nekaj metrov nad tlemi. Vanj vnesete digitalni model želene zgradbe. Na načrtovani tloris nanesete potrebno količino bionanorobotov, umetno ustvarjenih mikroorganizmov, programiranih za proizvodnjo ogljikovih nanocevk. Več

  • Staš Zgonik

    16. 9. 2010  |  Mladina 37

    George Monbiot, pisatelj, novinar in aktivist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamonbiotbk.jpg

    George Monbiot je v življenju počel in še počne veliko stvari. Bil je raziskovalni novinar, ki so ga v Keniji po okužbi z malarijo že razglasili za klinično mrtvega, gostujoči profesor na Oxfordu, radijski producent na BBC-ju, je politični aktivist, ki si prizadeva za aretacijo nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira zaradi zločinov proti človečnosti, pa tudi pisec več knjig o vladavini korporacij. Danes je najbolj znan kot redni tedenski kolumnist časnika Guardian in velik zagovornik odločnega ukrepanja proti podnebnim spremembam. V knjigi Vročina (angl. Heat), katere prevod je predstavljal v Sloveniji, trdi, da je mogoče že z danes znanimi tehnologijami dovolj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako preprečiti pregrevanje planeta. Pri založbi Krtina ga opisujejo kot »enega svetovno najvplivnejših radikalnih mislecev«. Več

  • Staš Zgonik

    9. 9. 2010  |  Mladina 36  |  Družba

    Bodoča internetna milijonarja

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuzemanta_bkimg_7029.jpg

    Pred tremi leti sta takrat 26-letni Andraž Tori in 25-letni Boštjan Špetič ustanovila podjetje Zemanta. Prva stranka je bila RTV Slovenija, za katero sta izdelala storitev Odprti kop, ki omogoča jezikovno iskanje zanimivih izjav v videoarhivih oddaj in njihovo enostavno citiranje na blogih. A sta kmalu ugotovila, da je potencial tehnologije, ki jo ponujata, bistveno večji, predvsem pa bistveno preširok za... Več

  • Staš Zgonik

    26. 8. 2010  |  Mladina 34  |  Politika

    Podjetniški pogrebniki

    Prevent, še en v vrsti stečajev

    »Ta teden se mi skoraj meša. Še en teden bo zelo hud, potem bo pa samo hudo. Ostal sem brez polovice dopusta, ampak to pač spada zraven. Za tak projekt se je treba tudi prilagoditi. Dva tedna sta minila, pa se ne spomnim, kdaj sta minila,« začne pogovor Grega Erman, predsednik društva stečajnih upraviteljev Slovenije, ki mu je sodišče nedavno dodelilo položaj stečajnega upravitelja v družbi Prevent... Več

  • Staš Zgonik

    19. 8. 2010  |  Mladina 33  |  Politika

    Centri odličnosti

    Dr. Dragan Mihailović, vodja Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije: »Zdelo se nam je, da bo namenitev čim večjega deleža denarja za nakup opreme najbolj pripomogla h konkurenčnosti naših raziskav. Da se bo učinek poznal še 15 let, ne pa samo tri leta, kot nam še preostane do konca obdobja financiranja.«

    Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je objavilo že nekaj časa napovedovani razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013. Po lanskem razpisu za razvoj centrov odličnosti je to že drugi razpis, katerega namen je povezati podjetja in javne raziskovalne ustanove v skupne razvojno-raziskovalne centre za razvoj novih tehnologij in izdelkov na nekaterih prednostnih področjih. Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2010  |  Mladina 32

    Zmeda črk namesto knjige

    Damjana Rozman v laboratoriju Centra za funkcionalno genomiko in biočipe

    Leta 1977 prvi virus, leta 1995 prva bakterija, leta 2000 prvi sesalec - človek. Takšno je zelo površno časovno zaporedje napredka v določanju genskih zapisov (genomov) živih organizmov. Določitev človeškega genoma je bila takrat izjemno pomembna in je zaposlovala na stotine znanstvenikov iz več držav. Odkar pa sta Francis Collins (vodja javno financiranega projekta Human Genome Project) in Craig Venter (vodja... Več

  • Staš Zgonik

    29. 7. 2010  |  Mladina 30  |  Družba

    Mali stoletnik

    Človeška ribica (Proteus Anguinus)

    Da lahko človeška ribica dočaka sto let, ni nova trditev. V literaturi se pojavlja že dolgo in raziskovalce je ta izjemna življenjska doba od nekdaj navduševala. Do zdaj so te trditve temeljile predvsem na anekdotičnih primerih iz živalskih vrtov, kjer so posamezni primerki živeli več kot 70 let, in predvidevanjih, saj znanstveno trdnih dokazov za to ni bilo. Več