MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Politika

    Poslanci in njihova podjetja

    Vsaka poslanska skupina ima pravico do strokovne pomoči. Na mesec za to iz proračuna vse dobijo po 2266 evrov na poslanca, denar pa lahko porabijo za zaposlitev strokovnih sodelavcev v državnem zboru za določen čas ali za plačilo zunanjih svetovalcev. Manjše poslanske skupine imajo manj denarja, večje več, nekatere tudi dolgoročne pogodbe s podjetji za svetovanje pri zakonodaji. Vse v skladu z veljavno zakonodajo, razen kadar so lastniki svetovalnih organizacij kar poslanci sami. Več

  • Peter Petrovčič

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    Jezus bi jih prijavil policiji - drugi del

    Čeprav veljavna kazenska zakonodaja slovenske RKC ne obvezuje k razkrivanju spolnih zlorab v svojih vrstah, pa nasprotno velja vsaj za šest njenih duhovnikov. Pet katoliških duhovnikov, zaposlenih na ministrstvu za obrambo, in eden na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je javnih uslužbencev. Zanje velja dolžnost naznanjanja vseh uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Politika

    Aleš Gulič: ”Sem humanist, v nadnaravne sile ne verjamem.”

    Mogoče so se začele kuriti že prej. Pričakoval sem, da bo do tega prišlo, sem pa optimist in upam, da se bo razprava ohladila ali pa da vsaj ne bo tako plamteča, kot je sedaj. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    9. 9. 2011  |  Mladina 36  |  Politika

    Mag. Ana Vodičar: "Danes je vprašanje spolna usmerjenost, kaj če bo čez nekaj let sporno versko prepričanje?"

    Ana Vodičar je poročena in mati dveh otrok. Živi življenje, ki ga nasprotniki družinskega zakonika zagovarjajo kot edino pravilno, edino zdravo, edino naravno in edino, ki lahko omogoči obstoj naroda. Govori pa o pravicah istospolnih, da ustvarijo družino, o tem, da morajo biti vse oblike družin enakopravno obravnavane, o tem, da nasprotniki družinskega zakonika strašijo ljudi. In da je tradicionalna družina daleč od tega, da bi bila brezpogojno jamstvo za otroku najprimernejši razvoj, in da bi bil zakonik sprejemljiv za širšo javnost, če bi ga ljudje le prebrali. Tako govori strokovna vodja priprave novega družinskega zakonika. Več

  • Ne za isto mizo

    »Od uveljavitve instituta romskega svetnika leta 2002 je očitno, da se položaj romske skupnosti opazno veliko hitreje izboljšuje v občinah, kjer romski svetnik deluje, kot pa tam, kjer ga nimajo,« pravi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Vlada zdaj ponuja uzakonitev tega instituta še šestim občinam, kjer je več romskega prebivalstva, a so ga vse po vrsti zavrnile. Češ da romsko problematiko ustrezno rešujejo na druge primerne načine. In sicer v zadovoljstvo vseh, tudi Romov, tako uspešno, da instituta romskega svetnika sploh ne potrebujejo. Več

  • Izgubljeno z uzakonitvijo

    V Slovenji po zadnjih podatkih živi 2.053.468 ljudi. Zanje velja 807 zakonov, 13.905 podzakonskih aktov in 2218 mednarodnih pogodb. Torej en predpis na nacionalni ravni na 140 prebivalcev. Slovenija je majhna država, zato je število predpisov na prebivalca logično večje kot v velikih državah. A več ko je predpisov, manj je poznavanja in s tem manj spoštovanja teh predpisov. Gre za obratno sorazmerje, ki je dejstvo. Drugače ne gre. In kot tako je razlog vseh pravnih in tudi številnih drugih težav, ki iz njih sledijo. Družba, ki ne spoštuje pravil, ki si jih postavlja sama, pa ni pravna. Nepravna družba je družba, ki deluje vsaj na podlagi zakona močnejšega, če ne celo na podlagi »zakonov« kake druge, še nižje razvojne stopnje družbe. Drsimo v kaos, kjer bodo tisti, ki nimajo, najnižji sloji, manjšine, deprivilegirani in marginalni dobili priložnost? Žal ne, v razmerah, kjer ni jasnih pravil igre, jo vedno najslabše odnesejo prav oni. Tudi to je dejstvo. Več

  • Peter Petrovčič

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Politika

    Brezčasnost predčasnosti

    O predčasnih volitvah se govori že več kot leto dni. Kakor da bi živeli v Italiji. Le da bi bile tam v tem času predčasne volitve že za nami. V Sloveniji pa je pot do njih izjemno zapletena. Tako ni po nesreči, ker pisci ustave ne bi znali bolje ali ker so pri pisanju ustave kaj spregledali. Nasprotno, temu poglavju so se posvetili posebej pozorno in ga namenoma prepisali iz nemške ureditve, ki daje prednost stabilnosti vlade pred spreminjanjem javnega mnenja med rednimi volitvami. Le da so šli pri zapletanju poti do predčasnih volitev še dlje od Nemcev. Tudi ne po pomoti. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Politika

    Ne v gostilni, ampak v parlamentu

    »Problem sovražnega govora se ne začenja v državnem zboru in se tudi ne konča v državnem zboru,« je pred časom dejal predsednik državnega zbora v odstopu Pavel Gantar. Pa vendarle se in se tudi konča ali, bolje rečeno, bi se moral končati. Poslanci si ne dovolijo besed na meji sovražnega govora ali onkraj nje zato, ker si to dovolijo njihovi volivci. Nasprotno, nizka raven govora v državnem zboru delu prebivalstva, v katerem tli sovraštvo, daje tisto malo potrebnega dodatnega poguma, da začnejo ljudje javno izražati najnižje notranje vzgibe. Ko poslanec na javni televiziji zmerja Rome s Cigani, privilegiranci, lažnivci in tatovi, se množica odpravi nad romsko družino. Ko poslanec za homoseksualce išče rešitev v zdravljenju, civilna iniciativa v nekaj dneh zbere več deset tisoč podpisov proti družinskemu zakoniku ... Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 8. 2011  |  Mladina 31  |  Politika

    Poceni kazniva dejanja in dragi prekrški?

    V začetku julija so začele veljati nove, višje kazni za prometne prekrške. Spet so se nekatere globe dvignile tudi za sto in več odstotkov. Čeprav je inflacija višine kazni za prekrške najvišja prav pri prometu, je takšen tudi siceršnji trend. Za enake prekrške so kazni iz leta v leto višje. Čeprav je to gotovo problem že samo po sebi, pa s seboj prinaša še eno težavo - rušenje razmerij med višinami kazni za prekrške in za kazniva dejanja in s tem rušenje razmerja med splošno sprejeto zavrženostjo enih in drugih. Čeprav je prilagajanje evropskim normam v obdobju po osamosvojitvi terjalo določeno višanje kazni za kazniva dejanja, pa ne gre za bistvene razlike. Pri kaznih za prekrške pač. Več

  • Pogojno veselje

    »To nima smisla!« so bile besede, s katerimi je novi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer na izobraževalnih dnevih slovenskih tožilcev zaključil analizo deležev posameznih kazni v skupni masi obsodilnih sodb. Predvsem ga moti nenavadno visok delež pogojnih obsodb, ki je v zadnjih letih narasel na kar 77 odstotkov. Pa ne na račun zapornih kazni, pač pa na račun denarnih. O učinkovitosti posamezne vrste kazni na storilca in njeni preventivni funkciji različne kazenskopravne doktrine učijo različno in za naše potrebe ne gre za bistveno vprašanje. Zato poglejmo, kje so vzroki za tolikšno nesorazmerje med tremi glavnimi kazenskimi sankcijami v slovenskem prostoru. Obstajajo zanj sistemski, zgodovinski ali teoretični razlogi? Ali pa so ti povsem banalni, pragmatični in človeški, kot sta recimo pragmatičnost in udobje pravosodnih funkcionarjev, predvsem tožilcev in sodnikov? Več