MLADINA Trgovina

Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Družba

    Razvitejši sežigajo

    Vodja projekta izgradnje celjske sežigalnice Janez Peterman opazuje goreče odpadke

    V Sloveniji na leto proizvedemo približno 920 tisoč ton komunalnih odpadkov oziroma približno 450 kilogramov na prebivalca. Po deležu recikliranih komunalnih odpadkov smo bili v letu 2008 celo nad povprečjem Evropske unije - reciklirali smo 31 odstotkov komunalnih odpadkov. A na odlagališčih je po podatkih Eurostata še vedno končalo 66 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Več

  • Staš Zgonik

    4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Svet

    Bjørn Lomborg, skeptični okoljevarstvenik

    Lomborg med javljanjem za eno od televizij na podnebnem vrhu v Koebenhavnu

    Dr. Bjørn Lomborg je človek, ki redkokoga pusti hladnega. 45-letni Danec, doktor političnih znanosti, je avtor ene najbolj kontroverznih knjig zadnjih desetletij z naslovom Skeptični okoljevarstvenik (angl. Sceptical Environmentalist). V njej je leta 2001 podvomil o splošno sprejetih vtisih o stanju in razvoju svetovnih problemov, od povečevanja lakote do izginjanja naftnih rezerv in podnebnih sprememb, ter s pomočjo analize statističnih podatkov pokazal, da so številni problemi prenapihnjeni in da se stanje na veliko področjih pravzaprav neprestano izboljšuje. Knjiga je naletela na burne odzive znanstvenikov, pri čemer so družboslovci Lomborga večinoma zagovarjali, naravoslovci pa kritizirali. Danski odbor za znanstveno nepoštenost, telo v okviru ministrstva za znanost, ga je obtožil zavajanja in napačne interpretacije podatkov. Vendar pa se je Lomborg pritožil in ministrstvo je odločitev odbora preklicalo, postopek pa se je na tej točki ustavil. Knjigo je Lomborg spisal v času, ko je bil zaposlen kot profesor statistike na Univerzi v Aarhusu. Leta 2002, leto po izidu knjige, ga je na novo izvoljeni danski premier Anders Fogh Rasmussen imenoval za direktorja novoustanovljenega inštituta za ocenjevanje okolja. Dve leti pozneje se je Lomborg odločil organizirati Koebenhavnski konsenz (angl. Copenhagen Consensus), projekt, v okviru katerega naj bi ugledni svetovni ekonomisti določali prednostne naloge pri reševanju svetovnih problemov. Na kratko, vprašali so jih: Kako lahko z omejenimi sredstvi storimo največ dobrega za svet? Sklep je bil, da se je daleč najbolj smiselno najprej spopasti s problemi tretjega sveta, kot so nalezljive bolezni in podhranjenost. Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in s tem za boj proti podnebnim spremembam so se izkazali za daleč najmanj stroškovno učinkovite. Tudi to je Lomborga spodbudilo, da je leta 2007 objavil še eno knjigo, tokrat posvečeno izključno problematiki podnebnih sprememb. Naslovil jo je “Ohladite se” (angl. Cool It), v njej pa opozarja, da je trenutna strategija spopadanja s podnebnimi spremembami obsojena na neuspeh, da se moramo ustaviti in zadevo še enkrat dobro premisliti. Pri tem sicer vseskozi poudarja, da je segrevanje ozračja realen problem, ki ga je z izrabo fosilnih goriv v največji meri povzročil človek, zato ga ne gre uvrščati med tako imenovane klimatske skeptike, čeprav ga velikokrat tlačijo mednje. Lomborg svoje prispevke objavlja v številnih najbolj uglednih svetovnih časnikih, bil je gost Larryja Kinga na CNN-u, revija Time ga je leta 2004 uvrstila na seznam stotih najvplivnejših ljudi na svetu, britanski Guardian pa ga je leta 2008 imenoval za enega od petdesetih ljudi, ki bi lahko rešili svet. Več

  • Staš Zgonik

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Politika

    Instantni zakoni

    Boštjan Penko je skoraj postal razlog za spremembo zakona o odvetništvu

    Bulmastifi raztrgajo lastnika. Nekaj dni pozneje je že napovedana vložitev zakona o odgovornem lastništvu psov v parlamentarno proceduro. Javnost se zgraža nad ekscesnimi nagradami menedžerjev in članov nadzornih svetov v podjetjih, ki prejemajo državno pomoč. Državni zbor septembra sprejme interventni zakon o dodatnem davku na ekscesna izplačila, ki naj bi veljal celo za nazaj, od začetka lanskega leta. Več

  • Staš Zgonik

    18. 2. 2010  |  Mladina 7  |  Družba

    Govori z mano

    Dr. Adrian Owen, eden od vodilnih avtorjev raziskave

    Ko se bolnik po hudi poškodbi glave ali akutni okvari možganov zbudi iz kome (če se), ima več možnosti. Lahko se mu spet povrne zavest. Lahko pa se »zbudi« v vegetativno stanje, stanje budnosti brez zavesti. Bolnik odpre oči, a ne kaže znamenj, da bi se zavedal samega sebe ali okolja, ni zmožen nikakršnega stika z drugimi, pojasnjuje nevrolog dr. Jože Trontelj. Več

  • STAŠ ZGONIK

    4. 2. 2010  |  Mladina 5

    Goran Brankovič, generalni direktor Slovenskih železnic

    Jubilejni deseti direktor Slovenskih železnic od osamosvojitve. Izbran je bil med 15 kandidati, ki so se prijavili na razpis. Petinštiridesetletnik v gospodarstvu ni novinec. Bil je direktor Gostinskega podjetja Ljubljana, dva meseca je vodil Terme Čatež, bil je pomočnik predsednika uprave družbe Sinfonika v času, ko je ta dokončno potonila. Bil je član več nadzornih svetov, od Slovenijalesa do Palome. O Slovenskih železnicah govori samozavestno, vendar hkrati še vedno opozarja na krhkost in ranljivost sistema, ki se lahko brez nadaljnjih sanacijskih ukrepov in vnovične krepitve gospodarstva kaj hitro znajde na robu. Več

  • Staš Zgonik

    21. 1. 2010  |  Mladina 3

    Poženščeni moški

    Dr. Boštjan M. Zupančič, pravnik in filozof: “Feminizacija družbe je globoko perverzna posledica feminizacije moških.  Vzrok za to pa je kemija .”

    Vloga moškega v družbi se je z leti vsekakor spremenila. Nismo več tako dominantni, nismo edini, ki prinašamo hrano, medtem ko ženske skrbijo za ogenj. Ženske so prevzele pomembne vloge v družbi, razlike med spoloma se tako v socialnem kot v ekonomskem pomenu nezadržno manjšajo. Dobro, avtorju se to niti ne zdi slabo, a kaj, ko je morda tudi on že »žrtev« tega procesa. Več

  • Staš Zgonik

    14. 1. 2010  |  Mladina 2

    EkoSlovenija

    \

    Če zelo na splošno pogledamo stanje slovenskega okolja, lahko ugotovimo, da niti ni tako slabo. Pitne vode imamo na pretek, lahko se zatečemo v številne koščke neokrnjene narave. Dobro, zrak v mestih nam res dela precej preglavic, a se za zdaj še nihče ni na mestu zgrudil, prav tako pa je še vedno veliko, veliko bolje, kot je bilo pred 20 leti, ko smo gospodinjstva v velikem številu ogrevali s premogom. Več

  • Staš Zgonik

    7. 1. 2010  |  Mladina 1

    Igor Šoltes: »Nikakor nismo zahtevali neizvedljivih ukrepov.«

    /media/www/slike.old/mladina/odpadkiigor_oltesintervju_bkimg_0986.jpg

    > To je lahko subjektivno mnenje. Računsko sodišče mora skladno z zakonom, v primerih, ko revidiranec popravljalnih ukrepov v pomembnem delu ne izvede zadovoljivo, to šteti kot hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja in vložiti poziv za začetek postopka za razrešitev odgovorne osebe. Glede občutka o pretiranem odzivu lahko torej rečemo samo to, da računsko sodišče ne ravna po posameznih občutkih, ampak po... Več

  • Staš Zgonik

    22. 12. 2009  |  Mladina 51  |  Svet

    Trgovanje za vsako ceno

    Največja onesnaževalka v Sloveniji – Termoelektrarna Šoštanj

    Podnebni vrh v Koebenhavnu (pričakovano) ni prinesel tako želenega pravno zavezujočega globalnega dogovora o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Svetovni voditelji so se dogovrili le, da je potrebno preprečiti dvig svetovne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, na morebitni dogovor, ki bi opredeljeval tudi številčne srednjeročne ter dolgoročne zaveze posameznih držav za zmanjšanje izpustov in pa... Več

  • Staš Zgonik

    3. 12. 2009  |  Mladina 48  |  Družba

    Za radikalno spremembo sistema

    /media/www/slike.old/mladina/intlukaomladi20091201_7197b5.jpg

    Dr. Luka Omladič je asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prepričan je, da za uspešen boj proti podnebnim spremembam v prvi vrsti ne potrebujemo ekonomsko-finančnih zavez, na katerih sta utemeljena tako zdaj veljavni Kjotski protokol kot najverjetnejši prihodnji dogovor iz Koebenhavna, temveč trdno moralno zavezo. Odgovor vidi v temeljiti spremembi produkcijskega načina industrijskega kapitalizma in spoznanju, da sedanji inštrumenti mednarodne politike in mednarodnega prava enostavno niso primerna oblika za reševanje globalne okoljske krize. Več